Ponedeljek, 5. 8. 2024, 22.44
3 ure, 30 minut
Uspešnost hrvaškega turizma sredi Jadranskega morja
Reportaža z Jadrana: "nismo Hrvati predragi, temveč so Nemci zdaj bolj revni ..."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Hrvaški turizem je preživel težak julij, ko gostov sicer ni bilo malo, a so ti zapravljali manj kot do zdaj. Sredi Jadrana pogrešajo nemške turiste, tudi tiste, ki bi namesto pice ali hamburgerja raje jedli svežo ribo. Odgovorni za hrvaški turizem upajo na daljšo sezono in poudarjajo, da bo po skrbi za številčnost zdaj treba odločneje stopiti tudi v smer proti kakovosti storitev.
Mestece Komiža na jugozahodni strani otoka Vis. Strnjene in ozke ulice, majhne hiše. Tipično ribiško mestece. Sredi dopoldneva so lokali na obali že polni, zasedeni so tudi vsi privezi. Vkrcam se na enega izmed čolnov, ki bodo to dopoldne izpluli iz Komiže proti otoku Biševo. Nastavljena smer je manjši pristan pri Modri špilji, enemu najbolj znanih in prepoznavnih adutov hrvaškega poletnega turizma.
Okrog pet navtičnih milj je med Komižo in Biševom, majhnim otokom, kjer so imeli nekoč celo osnovno šolo za prve štiri razrede, danes pa tam živi le še kakih 20 ljudi. Naš čoln ni med najhitrejšimi, zato nas hitrejši taksi-gliserji prehitevajo po levi in desni. Nikamor se sicer ne mudi, saj je morje mirno, plovba prijetna in zagotovo bomo ujeli idealen časovni okvir za ogled biševske modre jame.
Čeprav jo je v svoji risbi v dunajskem časniku že pred 140 leti kot prvi ilustriral baron Eugen von Ransonet, je očitno še vedno velik magnet za turiste. Pristan je tudi tokrat poln ljudi, ki čakajo na prestop v manjše čolne. Tako se vsaj zdi.
V najboljših letih so s takimi čolni v Modro špiljo prepeljati med dva in tri tisoč turistov dnevno.
Daleč od rekordnega obiska Modre špilje
"Nismo najbolj zadovoljni, letošnja sezona ni najboljša. Radi bi imeli več dela, več turistov. Daleč smo od nekdanjih rekordov. Manjkajo ljudje," je pozneje pred vhodom v jamo, kamor lahko istočasno zapeljejo štirje čolni - vsi so del lokalne komiške organizacije, saj je območje zaščiteno in zasebni dostop do jame ni dovoljen - nekoliko razočarano razlagal vodnik na našem čolnu.
Po njegovih besedah danes dnevno v jamo zapeljejo okrog 1600 turistov, v najboljših časih jih je bilo dnevno tudi po 2500 ali celo proti tri tisoč. Če izvzamemo prevoz do otoka Biševo, nekajminutni vstop v jamo stane 18 evrov (brezplačen je za otroke do 12 let).
Čakalna vrsta za vkrcanje v čoln, ki nato pelje v Modro špiljo.
Julija so na Hrvaškem zabeležili desetodstotni povprečni upad prihoda turistov, a ta je ob Jadranu lahko še veliko višji - v Istri okrog 30, na otokih tudi do 50 odstotkov.
Nekoč tovarne, danes le še turizem
Mesto Vis je najstarejše mesto na Hrvaškem in na vsej vzhodni obali Jadrana, istoimenski otok pa je danes tudi odlična tehtnica uspešnosti hrvaškega turizma. Nekoč je imela na Visu svojo tovarno Jugoplastika, v Komiži je deloval tudi obrat za predelavo rib. Danes domačinom, teh je le nekaj sto, priložnost za zaslužek nudi predvsem turizem.
Ker je od Splita otok oddaljen več kot dve uri plovbe s trajektom ali potniškim katamaranom, pravega masovnega turizma na otoku ni. Cveti pa navtični turizem, saj sta obala in zaliv polna velikih jaht, jadrnic in luksuznih katamaranov. Cene enotedenskega najema znašajo okrog 70 tisoč evrov, kar na razprodanost plovil očitno ni previsok znesek.
Domačini z Visa: sezona bo dolga, a letos okrog 30 odstotkov manj prometa
Na kopnem je utrip nekoliko drugačen. Domačini so v dalmatinskem ležernem slogu sicer optimistični, pomaga jim tudi zelo ugodno in sončno vreme skoraj brez predaha. Toda lastniki lokalne slaščičarne ter prodajalne z oblekami in spominki povedo, da je letos promet za okrog 30 odstotkov slabši kot lani.
Julij je sicer vrhunec sezone, a nikakor še njen konec. Vsaj na Vis septembra pridejo tudi mnogi študenti, nato proti oktobru starejša populacija. Sezona bo zavoljo dobrega vremena lahko daljša in na podaljšano sezono letos računajo turistični delavci ne le na Visu, temveč v vsej Hrvaški.
Luksuzni navtični turizem na Jadranu cveti.
Niso Hrvati predragi, temveč so Nemci bolj revni …
Že v pogovoru z domačini na Visu so ti med vrsticami priznali, da so se stroški življenja na otoku v zadnjih letih postopno povišali, svoje sta dodala inflacija in prehod v evrsko območje. Ob tem zatrjujejo, da niso predragi. S prstom pokažejo proti Nemčiji, kjer naj bi letos gospodarska kriza marsikomu prekrižala načrte o poletnem oddihu v Dalmaciji.
To potrjujejo tudi uradne številke hrvaške turistične organizacije in pristojnih ministrstev. Število nemških turistov je bilo julija nižje za deset odstotkov. Razlaga gre v smer, da niso Hrvati predragi, temveč so Nemci postali bolj revni.
Julijski podatki niso dobri, največji upad gostov prav na otokih
Hrvaški turizem so letos doletele spremembe, najbolj jih občutijo prav dalmatinski otoki. V predsezoni so na državni ravni beležili rast, zdaj se v ključnih mesecih dogaja stagnacija, na nekaterih lokacijah tudi upad prometa.
Julija so na Hrvaškem zabeležili desetodstotni povprečni upad prihoda turistov, a ta je ob Jadranu lahko še veliko višji - v Istri okrog 30, na otokih tudi do 50 odstotkov.
Po podatkih sistema eVisitor so v prvem polletju na Hrvaškem zabeležili več kot 7,2 milijona prihodov in 28,1 milijona prenočitev, kar predstavlja šestodstotno rast prihodov in dvoodstotno rast prenočitev glede na enako obdobje lani. Rast števila nočitev je dvoodstotna, na celini sedemodstotna. Po vseh zbranih podatkih iz julija, ki je za turizem med ključnim meseci, morda tudi ta statistika ne bo več tako ugodna.
Na otoku Vis so snemali drugi del filma Mamma Mia, kar je magnet za turiste in tudi razlog za ogled filma v kinu na prostem.
Veliko gostov, manj zapravljanja? Število računov raste hitreje kot promet.
Podatki hrvaške davčne uprave razkrivajo zanimiv trend. Julija se je za 17 odstotkov povečalo število izdanih računov, promet istočasno le za šest odstotkov.
Gostov torej ni malo, zagotovo pa zapravljajo manj kot nekoč. Več je gostincev in ponudnikov prenočišč, samo letos se je število postelj na Hrvaškem povečalo za 26 tisoč. Turistična pogača se torej v povprečju deli na več delov. Omenjena davčna statistika spet velja za državno raven, za primorska območja je veliko manj ugodna.
Bolj dišijo pice in hamburgerji kot sveža dalmatinska riba
Še posebej tarnajo ponudniki lokalne dalmatinske hrane in rib. Prav v tovrstne restavracije zahaja manj ljudi, je poročal časnik Slobodna Dalmacija. Turisti iščejo bolj preprosto hrano, kot so pice, testenine in žar. Ta je cenejša in tudi bolj po meri naraščajočega števila turistov (tudi družin z mladimi otroki) iz ZDA, tem bolj kot sveža jadranska riba dišijo pice in hamburgerji.
Kvantitativno na zgornji meji, zdaj je čas za kvaliteto
Hrvaški turistični delavci poudarjajo še vedno visoko število gostov. "Navajeni smo bili popolnega turističnega vrhunca v juliju," je za časnik Novi List povedala Jelena Tabak, predsednica združenja hrvaških turističnih ponudnikov (HGK).
"Toda sezono želimo podaljšati, to je vsem v interesu. Letos se je začela prej, želimo si tudi, da se bo končala pozneje kot lani. Prav tako je treba vedeti, da je bila lanska sezona odlična in da jo je težko ponoviti. Po turistični kvantiteti smo na zgornji meji, veliko več turistov ne moremo sprejeti. Lahko pa še veliko storimo na kvaliteti storitev in s tem zagotovimo, da se bodo gosti na Hrvaško vrnili tudi prihodnje leto," je dodala Tabakova.
Pri tem dodaja, da so povprečne cene hrvaških gostiteljskih uslug za 16 odstotkov nižje kot v Italiji in celo 20 odstotkov pod nemškimi.
