Referendum o pokrajinah bo 22. junija

Takšna odločitev pomeni, da se bodo volivke in volivci 22. junija na referendumu odločali o ustanovitvi 13 pokrajin, kot jih predlaga koalicija. Hkrati je bil iz DZ umaknjen predlog za razpis referenduma o komisiji za preprečevanje korupcije. Odpovedana pa je tudi izredna seja državnega zbora, sklicana za jutri 15 minut po prekinjeni redni seji DZ, na kateri naj bi obravnaval predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vprašanju, "ali naj se v Sloveniji ukine samostojno in neodvisno komisijo za preprečevanje korupcije". Opozicija je glasovanje obstruirala Za odlok je glasovala večina poslancev koalicije, ki sta se jima pridružila tudi oba poslanca narodnih skupnosti. Proti odloku so glasovali Stanislav Brenčič (SLS), Anton Kokalj (NSi) in Franc Žnidaršič (DeSUS). Glasovanje o odloku so obstruirali poslanci vseh opozicijskih strank (SD, LDS, Zares, SNS in Lipa). Poslanci referenduma niso želeli prestaviti Še pred odločanjem o odloku so poslanke in poslanci glasovali tudi o dopolnilu poslanskih skupin SD, LDS, Zares, Lipa in DeSUS, po katerem bi referendum z 22. junija prestavili na 29. junij, ter ga s 44 glasovi proti 26 zavrnili. Navedene poslanske skupine so preložitev izvedbe referenduma za en teden predlagale zato, da bi lahko na isti dan izvedli še referendum o komisiji za preprečevanje korupcije. Ker pa je po besedah Cvete Zalokar Oražem (Zares) jasno, da dopolnilo ne bo izglasovano, so svoj predlog še pred glasovanjem o dopolnilu umaknile iz parlamentarne procedure.

Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pokrajinah, ki so ga sprejeli poslanci, sicer določa, da bo referendum izveden po vsej državi hkrati, pri čemer se bodo prebivalci na območju vsake od predvidenih pokrajin opredeljevali o tem, ali se s predvideno pokrajino, v katero naj bi sodili, strinjajo.

Referendum ni zavezujoč Odlok sicer predvideva odločanje o 13 pokrajinah. To so: Celjska, Dolenjsko-belokranjska, Gorenjska, Goriška (Severnoprimorska), Koroška, Osrednjeslovenska, Posavska, Pomurska (Prekmursko-prleška), Obalno-kraška (Južnoprimorska), Vzhodnoštajerska (Ptujsko-ormoška), Savinjsko-šaleška in Mariborska (Osrednještajerska). Mestna občina Ljubljana pa bi v skladu s tem predlogom dobila tudi status pokrajine. Po odloku začnejo opravila, potrebna za izvedbo referenduma, teči 23. maja, sam referendum pa bo izveden 22. junija. Referendum bo sicer posvetovalen, kar pomeni, da za državni zbor pri morebitnem poznejšem ustanavljanju pokrajin ne bo zavezujoč.

LDS: DeSUS ravna tako, da bi Erjavec ostal minister Miran Potrč (SD) in in Milan Petek (LDS) sta bila v razpravi pred glasovanjem kritična do "nanačelnega DeSUS-a". Vrhunec neuglednega" ravnanja poslanske skupine se je po Petkovih besedah zgodil na zadnji seji odbora za lokalno samoupravo. Kot je spomnil Petek, je poslanec Vasja Klavora, ki je medtem umaknil svoj podpis s koalicijskega predloga za referendum, prvič nadomeščal poslanca Vilija Rezmana na odboru, kjer pa je glasoval za koalicijske predloge. Razlog za takšno ravnanje DeSUS naj bi po nekaterih informacijah bil ta, da "če tega ne boste storili in podprli, gospod Erjavec ne bo minister", je dejal Petek.

Gantar: Erjavec se je naenkrat premislil Ob poslansko skupino DeSUS se je obregnil tudi Pavel Gantar oziroma njeno sredino ravnanje na odboru za lokalno samoupravo. Kot je dejal, ne bi zameril poslancem DeSUS, če bi zavzeli odkrito stališče, da gredo v projekt pokrajin skupaj z vlado, moti pa ga, da je njihov predsednik vseskozi govoril, da je proti vsem referendumom, potem pa to naenkrat spremenil.

Se Erjavec pred "nevihto s severa" zateka pod streho koalicije? "Očitno je ta nevihtna fronta, ki prihaja z bliskom in grmenjem s severa, severna fronta, bi rekel, prisilila tega nesrečnega predsednika Erjavca, da se je zatekel pod streho vladajoče koalicije, da bo ubranil sploh svoje druge pozicije in druge probleme, ki jih ima v tej državi," je dejal.

Rezman: Glasoval je poslanec Na te besede se je odzval poslanec DeSUS Vili Rezman. Kot je dejal, navedbe, da je koalicija na odboru z osmimi glasovi za in sedmimi proti odločila, da je odlok primeren za razpravo na današnji seji DZ, ne držijo. "Na odboru ni glasovala stranka, prav tako ni glasovala poslanska skupina, ampak poslanec, ki je glasoval po svoji lastni vesti," je dejal Rezman in dodal, da ne želi, da se ga vključuje v to "referendumsko godljo".

Školč želi vpogled v gradivo odbora Prav zaradi dogajanja na sredinem odboru je Jožef Školč (LDS) v razpravi na predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovil tudi proceduralni predlog za desetminutno prekinitev. Od predsednika odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Franca Jazbeca (SDS) je namreč želel dobiti vpogled v gradivo odbora. Iz besed poslanca DeSUS Vilija Rezmana naj bi namreč bilo po Školčevo mogoče sklepati, da poslanec Vasja Klavora na sredini seji odbora ni imel ustreznega pooblastila za zastopanje poslanske skupine DeSUS namesto Rezmana. "Od tega je odvisna regularnost glasovanja na včerajšnji seji," je ocenil Školč.

Ob enih zjutraj večina za osnovni koalicijski predlog Matični odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na seji, ki so jo po treh urah in pol razprave končali okoli 1. ure zjutraj, z večino glasov podprl osnovni koalicijski predlog, po katerem bi se volivci na referendumu izrekali na podlagi pokrajinskega zemljevida s 13 pokrajinami (12 plus Ljubljana). S tem je odbor omogočil današnjo obravnavo v DZ.

Sicer odlok, ki so ga v DZ vložile SDS, NSi in SLS, predvideva, da bi se volivci na referendumu izrekali o 13 pokrajinah, vsak v tisti in o tisti, v katero bi sodil.Večji del koalicije je napovedalo podporo odloku, medtem ko mu koalicija nasprotuje.

SDS: Referendum sploh ne bi bil potreben Za Franca Pukšiča (SDS) glasovanje o referendumu sploh ne bi bilo potrebno, če bi opozicija prvega februarja podprla pokrajinsko zakonodajo, ki je tedaj padla. "Da pokrajine potrebujemo, ni bila odločitev SDS, ni bila odločitev NSi, SLS ali DeSUS, ampak DZ," je spomnil Pukšič.

NSi: Menimo, da je prav, da vprašamo ljudi O primernosti postavljanja referendumskega vprašanja so po besedah Martina Mikoliča sprva dvomili tudi v NSi, vendar "vsaj nekateri poslanci iz poslanske skupine NSi menimo, da je prav, da le vprašamo ljudi".

SLS: Razlike se povečujejo Po besedah predstavnika poslanske skupine SLS Marjana Drofenika odlok pomeni zadnji korak k ustanovitvi pokrajin. Te so ključni projekt zdajšnje koalicije, zato ga bodo podprli. Drofenik "trdno verjame, da ko se pogovarjamo o pokrajinah, se pogovarjamo o razvoju Slovenije kot celote". Statistični kazalci po njegovem govorijo, da se razlike povečujejo, "kar je krivično do tistih, ki živijo v manj razvitih regijah". "Trdno verjamemo, da bomo z ustanovitvijo pokrajin to presegli," je dejal Drofenik.

V DeSUS vsak po svoje Vili Rezman (DeSUS) je že v uvodu svojega nastopa napovedal, da bodo v poslanski skupini pri odločanju o odloku glasovali vsak po svoje. Ob tem je ocenil, da je ob sedanji razpravi o pokrajinah nastala "velika godlja", iz katere bodo nekateri "znali izplavati, drugi pa ne.

Zares: Ne upate si ljudi enostavno vprašati, ali podpirajo pokrajine Po prepričanju Cvetke Zalokar Oražem iz poslanske skupine Zares referendum ni primeren način, da se odloča o tem vprašanju, saj bi o tem moral odločati državni zbor. Vladajoči koaliciji je očitala, da si ljudi na referendumu ne upa enostavno neposredno povprašati, ali pokrajine podpirajo in kakšno število podpirajo, ampak jim namesto tega postavlja bolj podrobna vprašanja. Dodala je, da toliko lobiranj in zakulisnih igric, kot jih je bilo ob sprejemanju pokrajinske zakonodaje, v parlamentu "že dolgo ni bilo".

SNS: Kaj če ena pokrajina ne bo dobila podpore? Bogdan Barovič je v imenu poslanske skupine SNS ocenil, da so vprašanja na referendumu nejasna. Prav tako ni jasno, kako se bo ugotavljala uspešnost oziroma neuspešnost referenduma. Vprašal se je, kaj se bo zgodilo, če ena izmed pokrajin ne bo dobila podpore, in kako se bo v tem primeru tolmačil njegov izid. Ker se v SNS s takšnim načinom ne strinjajo, je Barovič napovedal, da bo poslanska skupina SNS to točko obstruirala.

Lipa: Razdrobljene pokrajine bodo odvisne od vsakokratne vlade

Sašo Peče (Lipa) je v svojem nastopu kritiziral odločitev poslancev SNS za obstrukcijo, saj takšno znotraj opozicije neusklajeno obstruiranje po njegovem zgolj znižuje kvorum, potreben za izglasovanje koalicijskega predloga. Peče je sicer mnenja, da predlagano število 13 pokrajin ne odgovarja osnovnemu namenu njihovega ustanavljanja, namreč prenosu novih nalog na pokrajinsko raven. "Večje število pokrajin bo, manjše bo število pristojnosti," je dejal in ocenil, da bodo razdrobljene pokrajine tudi finančno odvisne od vsakokratne vlade. Referendumska vprašanja so po Pečetovo tako zastavljena, da ne bodo dala vsebinskih odgovorov.

SD: Čista manipulacija Tudi za Mirana Potrča (SD) bi bil referendum brezpredmeten, saj pokrajin v nobenem primeru ne bi bilo mogoče sprejeti v tem mandatu DZ. Poleg tega bi bila za Potrča "čista manipulacija vprašati Primorce, ali si želijo Primorsko pokrajino". Ob tem pa bi za tak odgovor zapravili tri milijone davkoplačevalskega denarja, je opozoril.

"Boljše nobene kot invalidne pokrajine" Potrč je zavrnil trditve koalicije, da opozicija nasprotuje pokrajinizaciji, saj so opozicijski poslanci omogočili dvotretjinsko večino in s tem spremembe ustave, ki so bile potrebne za to, da je sprejemanje področne zakonodaje sploh steklo. Ob tem pa v SD menijo, "da so boljše nobene kot pa invalidne pokrajine".

Primorci ne bodo odgovarjali, ali želijo eno ali dve pokrajini Vodji poslanskih skupin SDS in SLS Jože Tanko in Jakob Presečnik sta umaknila svoj predlog, da bi volivkam in volivcem osrednje Slovenije in Primorske omogočili, da se odločijo, ali želijo imeti enotno pokrajino ali pa so za dve pokrajini. Pred tem pa je Martin Mikolič pojasnil, da v NSi njunega predloga ne bodo podprli.

Tudi o enotni Štajerski ne bo glasovanja Zadostne podpore nato ni dobil niti predlog, da bi se na območjih osrednje Štajerske in Ptuja ter Ormoža ljudje lahko izrekali, ali želijo enotno Štajersko pokrajino ali več pokrajin, kar sta predlagala Milan Petek (LDS) in Vili Trofenik (Zares).

Trofenik: Ptujsko-ormoška regija bi bila finačno šibka Za Petka bi šele takšna večja pokrajina onemogočila vzpostavitev dominantnega položaj ene občine oz. župana. Trofenik pa je spomnil, da bi ptujsko-ormoška regija brez Maribora, kot jo predvideva koalicijski predlog, bila finančno šibka ter ne bi zagotavljala funkcij pokrajin npr. na področju zdravstvenega varstva.