Prvi tožilec Fišer in nekdanji pravosodni minister Zalar pri imenovanju Boštjana Škrleca ravnala koruptivno

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je generalni državni tožilec Zvonko Fišer kršil dolžno ravnanje, ko je 9. februarja 2012 takratnemu ministru za pravosodje Alešu Zalarju podal predlog za imenovanje generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva za pet let.

Pred tem namreč na tožilstvu niso izvedli javnega natečaja, poleg tega ni bil objavljen poziv k prijavam za dodelitev delovnega mesta in ni bila sprejeta ustrezna odločitev državnotožilskega sveta, kot to določa zakon. "To sta edini možnosti oziroma edina postopka, ki ju zakon predvideva za zakonito zasedbo omenjenega delovnega mesta," pravijo na KPK.

Škrlecu omogočila nepremoženjsko korist v obliki zasedbe delovnega mesta Dolžno ravnanje je po mnenju KPK kršil tudi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Ta je istega dne izdal odločbo, s katero je imenoval generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva za pet let, čeprav pred tem ni bil izveden oziroma dokončan javni natečaj, kot to zahteva zakon.

Z navedenim ravnanjem sta tako Boštjanu Škrlecu – mimogrede, postopek v zvezi z njegovim ravnanjem je KPK ustavila, ker ni mogla potrditi obstoja kršitev, ki so v njeni pristojnosti – omogočila nepremoženjsko korist v obliki zasedbe delovnega mesta.

Odzive Fišerja in Klemenčiča še čakamo.

Zalarju po zaušnici vrhovnega sodišča še zaušnica KPK Naj spomnimo, da je vrhovno sodišče na začetku marca presodilo, da KPK v preiskavi postopka imenovanja Škrleca na položaj generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ni kršila ustave, kot ji je očital Zalar.

KPK je takrat sporočila, da lahko zdaj nadaljuje postopek pregleda imenovanja. Škrlečevo imenovanje je KPK sicer pod drobnogled vzela v času, ko jo je vodil še Goran Klemenčič. V upravnem sporu je Zalar KPK očital nezakonita dejanja v pregledu postopka imenovanja Škrleca, saj naj bi KPK izvajala dokaze, ne da bi o tem obvestila in v postopek vključila prizadete osebe.

Kmalu po imenovanju Škrleca je Janševa vlada imenovanje razveljavila, zaradi česar se je ta obrnil na upravno sodišče. To mu ni ugodilo, saj je ugotovilo, da je bilo imenovanje nezakonito ter da sta Fišer in Zalar samovoljno izvajala oblast.

Nadzor nad imenovanjem je opravilo tudi ministrstvo za pravosodje, ki je januarja ugotovilo, da je bil predlog za imenovanje Škrleca podan s kombiniranjem več zakonskih določb o postopkih imenovanja in dodelitve, kar je nedopustno.

O spornem imenovanju so večkrat govorili tudi v DZ. Škrlec se je medtem vrnil na vrhovno državno tožilstvo, saj ga je državnotožilski svet v ponovljenem postopku leta 2013 ponovno imenoval na položaj generalnega direktorja.