Primorski dnevnik: Pomanjkanje sredstev zamegljuje vsebinska vprašanja

Mermolja: Pomanjkanje sredstev zamegljuje vsebinska vprašanja

Kot je uvodoma povedal predsednik Zadruge Primorski dnevnik, ki je lastnica tega časopisa, Ace Mermolja, je bil eden od razlogov za pripravo posveta težaven položaj, v katerem se je zaradi napovedanih krčenj sredstev s strani italijanske vlade znašel Primorski dnevnik. Zaradi tega vlada negotovost, ki zamegljuje vsebinska vprašanja in lomi načrte, je dejal Mermolja.

Udovič se obrača na slovensko vlado in na solidarnost naročnikov Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič je dodal, da prihaja glede sredstev za časopis v italijanski poslanski zbornici do nekaj pozitivnih premikov, a je do optimizma še daleč, zato je v tem trenutku težko govoriti o načrtih za prihodnost. Ob tem je Udovič apeliral na slovensko vlado, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da se krčenje sredstev prepreči, pa tudi na solidarnost bralcev in naročnikov Primorskega dnevnika.

Povezovanje primorskih medijev bi lahko dalo več "mediteranskosti"

Sobotni posvet je predstavljal tudi priložnost za razgovor o primorskem medijskem prostoru oziroma o sodelovanju ali nesodelovanju med slovenskimi mediji, ki delujejo na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Poleg Udoviča so tu spregovorili še urednik informativnih oddaj slovenskega oddelka italijanske radiotelevizije RAI Marij Čuk, urednice Radia Koper, TV Koper in TV Primorka Nataša Ugrin, Nataša Segulin in Nataša Nardin ter novinar Primorskih novic Robert Škrlj.

Ob ugotavljanju obstoječih čezmejnih projektov in oddaj, namenjenih Slovencem v Italiji oz. čezmejnemu primorskemu prostoru, so udeleženci opozorili tudi na medijsko podhranjenost in nezanimanje za slovensko manjšino. Zgovorno je pomanjkanje tesnejšega sodelovanja med Primorskim dnevnikom in Primorskimi novicami, medtem ko bi tako primorsko medijsko povezovanje lahko vneslo več "mediteranskosti" v slovenski prostor.

"V Sloveniji se o manjšini poroča le, ko se ji godi kaka krivica"

Te ugotovitve so bile dodatno poglobljene med razpravo, v katero so med drugimi sodelovali še predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Drago Štoka za Svet slovenskih organizacij (SSO), slovenska senatorka v zgornjem domu italijanskega parlamenta Tamara Blažina in generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Šušmelj.

Zavzemajo se za ustanovitev primorske tiskovne agencije Udeleženci so med drugim opozorili, da se v Sloveniji o manjšini poroča le, ko se ji godi kaka krivica, medtem ko se premalo poudarjajo pozitivne plati njenega delovanja. Poleg tega se čuti pomanjkanje foruma primorskih novinarjev in izmenjave mladih novinarjev. Čas je tudi dozorel, je bilo rečeno, za skupno primorsko revijo ali spletno stran, veljalo pa bi tudi podpreti projekt ustanovitve primorske tiskovne agencije.

Primorski dnevnik nujno potrebuje javna sredstva

Popoldanski del posveta je bil v celoti posvečen Primorskemu dnevniku, pri čemer so spregovorili podpredsednica Družbe za založniške pobude (DZP-Prae), ki časopis izdaja, Tanja Vesel, odgovorni urednik Dušan Udovič ter predstavnika novinarjev Breda Pahor in Igor Devetak.

Najšibkejšo točko, je bilo rečeno, predstavljajo prenizki dohodki, saj se Primorski dnevnik ne more vzdrževati samo s prodajo in reklamnimi oglasi, ampak potrebuje javna sredstva. Ob tem je bilo ponovno izpostavljeno nameravano krčenje sredstev za založništvo, ki ga pripravlja italijanska vlada. Čeprav kaže, da je slednja pripravljena upoštevati specifiko manjšinskih medijev, je dnevniku treba zagotoviti tudi finančna sredstva iz drugih virov, pri čemer je na voljo več možnosti. Časopis je dosegel raven, pod katero ne sme pasti, utrditi pa mora tudi kadrovske zamenjave v uredništvu.

"Novincem primanjkuje časa"

Glede slednjega je bilo opozorjeno, da so izkušene novinarje, ki so odšli v pokoj, zamenjali novinci, vsi pa so zaposleni z vsakodnevnim delom, tako da ostaja za poglobljen razmislek o aktualnih dogodkih le malo časa. Pozitivna ocena je bila sicer namenjena vlaganju v goriško uredništvo in odločitvi, sprejeti pred petimi leti, da se goriške strani, ki so dotedaj pokrivale le dogajanje na italijanski strani meje, preoblikujejo v čezmejne, ki danes pokrivajo dogajanje na celotnem območju Goriške, tako na slovenski kot italijanski strani meje.