Predstavitev mnenj o spremembah referenduma

Med ključnimi vprašanji so 35-odstotni kvorum, zoženje kroga možnih predlagateljev referenduma in omejitev vsebin, o katerih bi lahko odločali na referendumu.

Predlog ustavnih sprememb referendumske ureditve so v DZ vložili poslanci DL, SDS, SD, SLS in DeSUS, sklep o začetku postopka pa so podprli še v Pozitivni Sloveniji, čeprav se z vsemi predlaganimi rešitvami ne strinjajo.

NSi začetka postopka te ustavne spremembe na ustavni komisiji ni podprla, saj nasprotuje uvedbi 35-odstotnega kvoruma, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. NSi bi bila sicer v nadaljevanju pripravljena podpreti ustavne spremembe, če bi druge stranke podprle njihov predlog, da je za začetek postopka za referendum v tednu dni treba zbrati deset tisoč overjenih podpisov. A je takšen predlog poleg njihove dobil podporo le še v SLS.

Poleg omenjenega kvoruma želijo predlagatelji ustavne spremembe med drugim odvzeti možnost za razpis referenduma tretjini poslancev in državnemu svetu ter določiti vsebine, ki ne bi smele biti predmet odločanja na referendumu.

Javna predstavitev mnenj naj bi pomagala podati odgovore predvsem na vprašanje nujnosti in koristnosti omenjenih ustavnih sprememb ter odgovor glede podpore konkretnemu predlogu.

Namesto potrditvenega zavrnitveni referendum Med razpravljavci je bil tudi dr. Ivan Kaučič, ki je opozoril na dve zadevi, ki jih bodo morali oblikovalci spremembe ustavnega besedila upoštevati. Omejevanje referenduma in sam model referenduma. Pri omejevanju je opozoril, da se to pojavlja samo v tistih državah, kjer referendum lahko zahtevajo državljani. Tam, kjer te možnosti ni, tudi omejitev ni.

Zelo pomembno pa se mu zdi, da bi morali premisliti o modelu samega referenduma: "Ponujam v razmislek, da se zakon na referendumu zavrne in ne potrdi. Določimo pa število ljudi, ki morajo nek zakon zavrniti, ne glede na udeležbo."

Tudi Dr. Ivan Kristan meni, da velja razmisliti o zavrnitvenem referendumu. Glede ponujene rešitve pa je povedal, da predlog ne rešuje problema, to pa je blokada zakonodajnega dela parlamenta. Dr. Kristan pravi, da če ima oblast ljudstvo, potem ne moremo delati razlike med posredno in neposredno oblastjo.

Če posredna oblast (poslanci) za sprejetje zakona potrebujejo več kot 50-odstotno prisotnost in večino prisotnih glasov za sprejetje zakona, potem bi moralo enako veljati tudi za referendum oziroma neposredno oblast. Tudi glede vsebinskih omejitev je njegovo mnenje enako. Če lahko parlament sprejema vse zakone, potem imamo lahko tudi referendume o vseh zakonih.

Referendum zadnje orodje pritiska na poslance V državnem zboru so se na javni predstavitvi zbrali večinoma predstavniki civilnih organizacij, ki so predstavili svoje mnenje o predlagani spremembi ustave.

Igor Koršič iz Zveze civilnodružbenih organizacij Slovenije je povedal, da v času krize in v času, ko smo priča zakonodajnemu stampedu, ni pravi čas za spremembo ustave. Zato ostro protestirajo proti predlaganim spremembam, saj se državljanom jemlje še zadnje orodje pritiska na poslance. Predlagal je, naj komisija pripravi predlog, ki bo državljanom dajal več demokracije in ne manj.

Matjaža Hanžka pa je zmotilo, da se ves čas govori o zlorabi referenduma, kar naj bi bilo enako, kot da bi rekli "ljudje zlorabljajo svojo svobodo, dajmo jo omejiti".

Nobena stranka ni dobila 35 odstotkov glasov Večkrat smo iz ust predstavnikov civilne javnosti slišali, da je predlagani kvorum za veljavnost referenduma previsok, saj še nobena stranka ni dosegla takšnega rezultata na volitvah. Na zadnjih volitvah je cela vladajoča koalicija prejela manj kot 35 odstotkov vseh glasov, prejšnja Pahorjeva vlada pa jih je prejela še manj.

Iztok Mahnič je opozoril na dejstvo, da so ravno poslanci referendum najbolj izkoriščali za svoje politične igrice in ti poslanci zdaj govorijo o zlorabah ter želijo drugim omejevati možnost referendumske odločitve.

Gaiser za 80 tisoč podpisov in 50-odstotni kvorum Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser pa je bil proti predlagani spremembi, ker naj bi bile predlagane omejitve preblage. Gaiser namesto 40 tisoč predlaga kar 80 tisoč potrebnih podpisov za razpis referenduma in 50-odstotni kvorum prisotnih na referendumu pri udeležbi.

Poudaril je tudi nujnost vsebinskih omejitev vprašanj, o katerih se lahko odloča na referendumu. Državljani tako ne bi smeli odločati o zadevah fiskalne narave: "Politične odločitve morajo sprejemati politiki in za to nositi odgovornost, sicer jih ne potrebujemo. Ne morejo prelagati svoje odgovornosti na volilno telo."

Več "ljudovladnosti" in ne manj Oster pa je bil predsednik Zveze domoljubnih društev Hervardi Andrej Šiško, ki meni, da je tovrstni predlog neposredni napad na ustavo in vodi v fašizacijo države. V Hervardi menijo, da je prav ravno obratno, več "ljudovladnosti", in predlagajo, da ustavo potrdimo na referendumu.

Blaž Babič iz političnega združenja Prapor svobode meni podobno. Predvsem, ko je govora o omejevanju ljudske iniciative za referendum. Ne samo, da je podpise na upravnih enotah že zdaj zelo težko pridobivati, bi te zadeve še poostrili. Poudaril pa je, da je govorjenje o stroških napačno, saj so do zdaj referendumi državljane stali eno kavico letno. Poleg tega pa smo do zdaj imeli le dva referenduma, ki so ju predlagali državljani – druge so predlagali poslanci ali državni svet.

Tudi Vili Kovačič je omenil, da bi bilo bolj pametno ljudem dajati več demokracije in ne manj. Opozoril pa je, da bi morali v komisiji, ki pripravlja besedilo za spremembo ustave, sodelovati tudi predstavniki civilnodružbenih organizacij.

Brez referenduma bi bili ljudje na ulicah Aleša Primca pa je presenetilo dejstvo, da so se poslanci poenotili okoli tega, kako državljanom zapreti usta, ne pa o tem, kako državo spraviti iz krize. Glede na to, da je referendum edina možnost, da se zavrne slab zakon, je Primc prepričan, da bi se tudi pri nas dogajalo, kar se na primer dogaja v Grčiji, Španiji …, ko ljudje iz obupa razbijajo tudi svojo lastnino.

Prepričan pa je tudi, da imamo zaradi "nevarnosti" referenduma v Sloveniji boljše zakone, kot bi jih imeli sicer: "Če ni možnosti zavrnitve volje predstavniške demokracije, potem je to predstavniška tiranija."

Zadnji govorec je bil Vojko Kogej iz organizacije DavkoPlačevalciSeNeDamo, ki je povedal: "Če ne znate izboljšati, potem je najbolje, da vse pustite, kot je."