Predsednika republike bomo volili 11. novembra

Virant je v izjavi novinarjem državljanke in državljane pozval, da se v čim večjem številu udeležijo volitev. "Volitve so praznik demokracije. Na ta dan vsak glas šteje enako. Visoka volilna udeležba bo še dodatno okrepila avtoriteto predsednika republike."

Negativne kampanje pa ne Predsednik državnega zbora pričakuje korektno in kakovostno volilno kampanjo, ki jo bodo zaznamovala pozitivna sporočila in v kateri se bodo kandidati in stranke vzdržali "kakršnekoli negativne kampanje".

Predsednika voli ljudstvo Virant je dejal, da gre za izjemno pomembne volitve. "Predsednik republike sicer nima močnih izvršilnih pooblastil, ker nimamo predsedniškega, ampak parlamentarni sistem. Vendar je treba poudariti pomembno okoliščino, da v Sloveniji predsednika republike volimo na neposrednih volitvah, kar predsedniku republike daje visoko stopnjo politične in moralne avtoritete."

Predsednik mora biti povezovalen Predsednik namreč predstavlja državo in simbolizira njeno suverenost, zato državljani in državljanke upravičeno pričakujejo, da svojo funkcijo opravlja povezovalno in združevalno, je poudaril Virant.

Čim krajše obdobje med izvolitvijo in ustoličenjem Pojasnil je še, zakaj se je odločil za 11. november. "Racionalno je, da med izvolitvijo in zaprisego predsednika republike poteče čim krajši čas. Glede na to, da je datum, ko zapriseže novoizvoljeni predsednik, fiksen, to je 22. december, sem izbral datum, ki omogoča čim krajše obdobje med izvolitvijo in zaprisego."

Zakaj ne 18. 11.? Teoretično bi bil sicer možen še 18. november, ki pa bi otežil izvedbo morebitnega drugega kroga, saj bi potekal že po dveh tednih. To pa je "nekoliko problematično" za izvedbo vseh volilnih opravil.

Takšno je mnenje državne volilne komisije, ki ima pristojnost, da po prvem krogu določi datum morebitnega drugega kroga, ki bo tako najverjetneje 2. decembra, je napovedal predsednik parlamenta.

Kot dan razpisa volitev je Virant določil 20. avgust, ko začnejo teči tudi volilna opravila.

Vlaganje kandidatur do 17. 10. Kandidature, ki jim morajo kandidati priložiti soglasje, se bodo lahko vlagale do 17. oktobra, do 22. oktobra pa lahko kandidati soglasje še umaknejo. Seznam kandidatur bo Državna volilna komisija objavila najpozneje do 26. oktobra.

Začetek volilnega boja 12. oktobra, molčali bodo od 9. 11. Čeprav nekateri kandidati že intenzivno nagovarjajo volivce, pa bo uradna volilna kampanja stekla 12. oktobra. Trajala bo vse do 9. novembra, ko bo nastopil volilni molk. Še pred začetkom kampanje, do 27. septembra, pa morajo organizatorji odpreti posebne transakcijske račune, na katerih morajo zbrati vsa sredstva, namenjena financiranju kampanje.

V skladu z zakonom morajo biti volitve predsednika republike (vključno z morebitnim drugim krogom) opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike, torej do 7. decembra.

Volitve se razpišejo najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja sicer ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.

Kandidaturo za predsednika države so že napovedali aktualni predsednik Danilo Türk, poslanec SD Borut Pahor in evropski poslanec SDS Milan Zver pa tudi manj znana kandidata brez podpore parlamentarnih strank Monika Malešič in Marko Kožar.

Türk v drugem krogu porazil Peterleta… Na volitvah leta 2007 je sedanji predsednik Türk v drugem krogu volitev s 63 odstotki glasov premagal evropskega poslanca Lojzeta Peterleta (NSi/ELS). Türk, ki je kandidiral s podpisi volivcev in podporo SD, DeSUS in Zares, se je po prvem krogu volitev za las prebil v drugi krog.

… čeprav je v prvem krogu le za las prehitel Gasparija Prejel je namreč 24,47 odstotka glasov, kar je bilo le 3717 glasov (0,38 odstotka) več od nekdanjega guvernerja Banke Slovenije in kasnejšega ministra za razvoj in evropske zadeve v Pahorjevi vladi Mitje Gasparija, ki ga je podprla LDS, kandidiral pa je s podpisi volivcev.

Jelinčič leta 2007 skoraj 20 odstotkov Zmagovalec prvega kroga je bil Peterle z nekaj manj kot 29 odstotki. Na predsedniških volitvah so sodelovali še Zmago Jelinčič (SNS; 19,16 odstotka glasov), ki letos ne bo kandidiral, Darko Kranjc (SMS – Zeleni; 2,18 odstotka), Elena Pečarič (podpisi volivcev in podpora stranke Akacije; 0,9 odstotka) in Monika Piberl (Glas žensk Slovenije; 0,48 odstotka).