Predsednik Türk v Gorici z zamejci in Renzom Tondom

Obiskal je tudi Goriško in se srečal s predsednikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzom Tondom ter predstavniki slovenske manjšine.

Pot miru od Alp do Jadrana Predsednik Türk si je v okviru obiska ogledal tudi oba slovenska kulturna hrama: Kulturni dom in Slovenski center Lojze Bratuž. V slednjem se je med drugim sešel s Tondom, ki je po pogovorih povedal, da sta s Türkom govorila o poglabljanju sodelovanja na področju turizma, pa tudi o projektu Pot miru od Alp do Jadrana, ki je namenjen ohranitvi, obnovi ter predstavitvi zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne na območju soške fronte v študijske, turistične in izobraževalne namene.

Tondo je dodal, da je slovenskemu predsedniku tudi ponovno izrazil sicer osebno željo, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja na področju energetike, saj se Tondo zavzema, da bi se Nuklearno elektrarno Krško razširilo z italijansko finančno pomočjo.

Sešel se je s petčlansko delegacijo Slovencev, ki živijo v Italiji Türk si je v nadaljevanju ogledal še delovanje slovenskega centra in ustanov, ki v njem delujejo, pa tudi glasbeno šolo Emil Komel, zatem pa še Kulturni dom. Tam se je slovenski predsednik sešel s petčlansko delegacijo Slovencev, ki živijo v Italiji, in sicer s predsednikoma krovnih organizacij Dragom Štoko iz Sveta slovenskih organizacij (SSO) in Rudijem Pavšičem iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), deželnim tajnikom stranke Slovenska skupnost Damijanom Terpinom, predstavnikom levice Igorjem Kocjančičem, medtem ko je odsotno senatorko Tamaro Blažino in Demokratsko stranko predstavljal Aleš Waltrisch.

Po srečanju je Türk izpostavil izjemno dobro komunikacijo s Slovenci, ki živijo v Italiji. Kot je dejal, niso obravnavali "nekih posebnih tem", ampak so pogledali, na kateri točki so odnosi in kako naj bi bilo v prihodnje. Govorili so tudi o projektu Pot miru od Alp do Jadrana. Zavzel se je tudi za čimprejšnji sklic manjšinskega omizja, o tem pa je govoril tudi s Tondom.

"Opozorjen sem bil na nekatere težave institucionalne narave, kot je ukinitev goriških rajonskih svetov in tudi o tem sem se pogovarjal s predsednikom Tondom. Časi zahtevajo reforme, tudi institucionalne reforme, ki pa ne smejo biti v škodo manjšini in tudi zato sem mnenja, naj se manjšinsko omizje čim prej sestane," je dodal.

"Manjšine so povezovalni člen" Na vprašanje glede financiranja slovenske manjšine je Türk dejal, da le-to ni doseglo zaskrbljujoče ravni, da se je v letu 2011 dosegel velik napredek. Se pa sam zavzema za bolj sistematično urejeno financiranje.

Po njegovih besedah so manjšine povezovalni člen in veliko je moč narediti na simbolni ravni, kot je bil primer srečanje treh predsednikov v Trstu, v katerem so bili vključene tudi narodne manjšine. Sicer pa Türk vidi prihodnost manjšin v evropskih projektih, ki so konkretna možnost sodelovanja: "To je model, ki ga je treba razvijati v prihodnje, saj narodni manjšini dobro sodelujeta že sedaj v evroprojektu Jezik - Lingua. Treba bo najti tudi možnost sodelovanja pri evropskih projektih Poti miru."

Zavzema se za ustanovitev mešane slovensko-italijanske gospodarske zbornice Kar se tiče konkretne pomoči, se sam zavzema za ustanovitev mešane slovensko-italijanske gospodarske zbornice oziroma neke oblike, v katero bi bili vključeni slovenski podjetniki iz Italije in italijanski podjetniki iz Slovenije. "Čaka nas precej dela. Ne moremo biti zadovoljni z doseženim, saj bi lahko sicer dobre slovensko-italijanske odnose tudi na gospodarskem področju še nadgradili in pri tem vključili obe manjšini," je ocenil.

O samem projektu Pot miru od Alp do Jadrana Türk meni, da gre za odličen primer graditve nove Evrope: "Skupni spomin imamo na obe vojni, na velike tragedije in vse to moramo imeti nenehno v spominu, da bi v Evropi gradili trajen mir, saj je EU sama projekt trajnega miru," je dejal.

"Območje nekdanje soške fronte kot vseevproski spomin" Mnenja je, da bi morali območje nekdanje soške fronte uveljaviti v evropskem območju kot vseevproski spomin, temu pa je po njegovih besedah tudi posvečeno skupno delo z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom. "To je evropska tema. Lahko vam povem, da se za ta projekt zanimajo tudi drugi evropski predsedniki, saj je na tem območju umiralo na tisoče vojakov različnih evropskih narodnosti," je pristavil.

Dotaknil se je tudi vprašanja morebitne gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. "To je tema za daljšo razpravo, a na načelni ravni so plinski terminali v Traškem zalivu slaba ideja, čeprav sem mnenja, da se moramo pogovarjati med Slovenijo, Italijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino o rešitvah na področju energetike in sam sem prepričan, da lahko najdemo alternative."

Türk je iz Gorice odšel še v Doberdob, kjer se je srečal s tamkajšnjo občinsko upravo, nakar si je ogledal še središče Gradina nad Doberdobom.