Predčasne volitve odvisne od poslancev in Pahorja

Predsednik vlade Borut Pahor je sicer doslej zagotavljal, da namerava izpeljati mandat do konca, da pa lahko kdorkoli predlaga novega predsednika vlade. Če pa bi se odločil za prekinitev mandata, formalno pot do novih volitev ni tako zapletena, kot je pogosto slišati v javnosti.

Pot do predčasnih volitev je odstop premiera ali glasovanje o zaupnici Najhitrejša in najbolj enostavna pot je, da predsednik vlade odstopi ali zahteva glasovanje o zaupnici vladi v državnem zobru. Če bi tudi v DZ obstajala politična volja za skrajšanje mandata, bi bila pot do novih volitev odprta. Če vlada na tajnem glasovanju ne bi dobila podpore večine vseh poslancev (torej najmanj 46 poslancev) ali če bi premier odstopil, mora DZ najkasneje v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali pa dotedanjemu premierju izglasovati zaupnico.

Z izglasovano nezaupnico razpis volitev v 30 dneh Ustava sicer pri razpisu in imenovanju predsednika vlade daje vlogo tudi predsedniku republike Danilu Türku, a je vse odvisno od ravnanja poslancev. Če bi torej po izglasovani nezaupnici predsednik republike po posvetovanju s poslanskimi skupinami v 14 dneh ugotovil, da ni politične večine za izvolitev novega ali potrditev dotedanjega premierja ter če takšne pobude ne bi dali tudi katera od poslanskih skupin ali najmanj deset poslancev, mora predsednik republike po poteku 30-dnevnega roka od izglasovane nezaupnice razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve.

Po razpustitvi DZ nove volitve v dveh mesecih Ustava določa, da morajo biti v primeru razpustitve parlamenta nove volitve izpeljane najkasneje v dveh mesecih, prva seja novega DZ pa sklicana v 20 dneh po izvolitvi novih poslancev. To pomeni, da bi lahko nov državni zbor prvič zasedal najkasneje v slabih štirih mesecih od dneva, ko bi poslanci na predlog premiera prvič izglasovali nezaupnico vladi.