Energetika 2.0
Zeleni prehod
JEK2
Aktivno državljanstvo
Sobota, 31. 8. 2024, 22.17
1 mesec, 1 teden
Aktivno državljanstvo
Pred referendumom o JEK2: za ali proti? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,95
Če bodo vse ovire za gradnjo JEK2 padle, naj bi novo jedrsko elektrarno po optimističnem scenariju dobili do konca prihodnjega desetletja. Na fotografiji maketa drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (desno).
Zakaj je odločanje o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) pomembno za vsakega izmed nas? Ker je električna energija postala najpomembnejši energent, ki pomembno kroji naša življenja. In za razliko od drugih energentov nima alternative. V prihodnosti bo zaradi opustitve fosilnih goriv in vse večje elektrifikacije njena vloga le še večja. Je ključen vir celotnega delovanja države, od gospodinjstev do industrije. Pred novembrskim posvetovalnim referendumom smo s sogovorniki osvetlili različne vidike smotrnosti gradnje JEK2 in energetske prihodnosti Slovenije.
Do leta 2050 več kot podvojitev porabe električne energije
Poraba električne energije v Sloveniji se je v zadnjem desetletju povečala za okoli 13 odstotkov. Projekcije pristojnih institucij kažejo na več kot podvojitev lastne porabe električne energije do leta 2050 glede na zdajšnjo porabo, predvsem kot posledica vse večje elektrifikacije.
V Sloveniji smo leta 2023 proizvedli 11,5 teravatne ure (TWh) električne energije. Po podatkih agencije za energijo je delež proizvodnje iz jedrske elektrarne znašal 30,7 odstotka, iz elektrarn na fosilna goriva 23 odstotkov, iz obnovljivih virov pa 46,2 odstotka (vodna energija 24,6 odstotka, sončna energija 18,8 odstotka, biomasa 2,5 odstotka in veter 0,2 odstotka). Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je leta 2023 znašala skoraj 91 odstotkov, leto prej pa zaradi remonta NEK in slabe hidrologije zgolj 70 odstotkov. Električno energijo smo bili prisiljeni drago uvažati.
Projekt JEK2 uživa široko politično podporo
Da bo Slovenija ob vse večjih potrebah po električni energiji dolgoročno ostala samooskrbna, vlada zagovarja scenarij kombinacije obnovljivih virov energije in jedrske energije z gradnjo JEK2. Z izjemo stranke Levica in nekaterih posameznih poslancev projekt JEK2 uživa tudi široko politično podporo. Državni zbor je razpis referenduma z 71 glasovi za in šestimi proti potrdil 23. maja 2024. Izveden bo predvidoma konec novembra.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?" Sodeč po anketi iz začetka leta, izvedeni za časnik Dnevnik, je v javnosti podpora projektu okoli 70-odstotna.
Na ljubljanskih ulicah smo izmerili utrip okoli posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta JEK2:
Predvideni investitor projekta gradnje JEK2 je državna energetska družba GEN energija, ki ima v lasti slovensko polovico obstoječe NEK in že zdaj vodi postopke umeščanja v prostor in ostale pripravljalne aktivnosti, potrebne do sprejema končne investicijske odločitve. Poudarjajo, da "da" na referendumu ne pomeni, da bo JEK2 zagotovo zgrajen. "To odločitev bomo sprejeli predvidoma leta 2028, ko načrtujemo končno investitorjevo odločitev. Bo pa "da" na referendumu dal jasen signal ljudi, da morajo vsi vpleteni deležniki pri pripravi na končno odločitev delati z maksimalno zavzetostjo in prioriteto," so nam odgovorili.
Koliko bo znašala investicija v JEK2?
Na podlagi do sedaj zbranih in prejetih podatkov, ki pa ne temeljijo na zavezujočih ponudbah potencialnih dobaviteljev JEK2 in predstavljajo najboljšo obstoječo interno oceno GEN energije, znaša ocenjena investicijska vrednost JEK2 - gre za stroške gradnje preko noči v vrednosti evra leta 2024 - 9,3 tisoč evrov na kilovat inštalirane moči. To pri moči elektrarne 1.000 MW pomeni 9,3 milijard evrov in pri moči elektrarne 1.650 MW 15,4 milijard evrov. K temu je treba dodati še stroške financiranja, ki so močno odvisni od virov financiranja.
Na vprašanje, kakšne bodo posledice, če se Slovenija ne odloči za gradnjo JEK2, v GEN energiji poudarjajo, da novi blok jedrske elektrarne potrebujemo za učinkovit elektroenergetski prehod in transformacijo v nizkoogljično družbo, hkrati pa bo Sloveniji omogočil dolgoročno energetsko oskrbnost.
"Električna energija je energija prihodnosti, saj bo zaradi elektrifikacije (toplotnih črpalk, digitalizacije, elektromobilnosti in novih tehnologij) in z njo učinkovitejše rabe energije ter opustitve fosilnih virov energije raba elektrike močno naraščala. Če želimo biti na področju električne energije samooskrbni, potrebujemo nove, zanesljive in hkrati okolju prijazne vire električne energije, to pomeni kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije. V nasprotnem primeru si bomo morali občutno pomagati s proizvodnjo iz plinskih elektrarn ali pa se nasloniti na uvoz. Težava z uvozom je, da so praktično vse sosednje države neto uvoznice električne energije in da vse razen Madžarske načrtujejo oskrbo pretežno iz obnovljivih virov. Posledično to pomeni, da bi imela Slovenija manko proizvodnje ravno v urah, ko bi enako veljalo tudi za sosednje države, to pa pomeni močan pritisk na veleprodajne cene na enotnem evropskem trgu. Cene uvoza bi bile torej nepredvidljive in zelo verjetno nadpovprečne," zatrjujejo v GEN energiji.
Kako izjemnega pomena je energetska neodvisnost države, smo videli leta 2022
Šibkost in odvisnost od uvoza energentov je razgalila prav energetska kriza ob napadu Rusije na Ukrajino leta 2022, ko so cene elektrike poletele v nebo. Pri plinu in nafti tega dejstva ne moremo spremeniti, pri električni energiji pa imamo v primerjavi z drugimi evropskimi državami priložnost, da lahko postanemo energetsko samozadostni.
Dolgoročno bi morali torej zgraditi zadostne proizvodne vire v energetiki, ki so zanesljivi in nizkoogljični. Po zaprtju šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) predvidoma leta 2033 lahko to po mnenju vlade in gospodarstvenikov zagotovi le JEK2.
Primerjava projektov TEŠ6 in JEK2
Bolj kritični do projekta in njegovega vodenja so v delu civilne družbe, predvsem v vrstah okoljevarstvenikov. Medtem ko v GEN energiji zatrjujejo, da je primerjava projektov TEŠ6 in JEK2 povsem zgrešena, sogovornika menita drugače.
Dušan Plut, okoljevarstvenik in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, opozarja, da so v preteklosti gospodarstveniki podprli tudi gradnjo TEŠ6, kar ni najboljša popotnica projektu JEK2.
"Izkazalo se je, da je bila investicija popolnoma zgrešena. Po mnenju nekaterih energetikov letne izgube TEŠ6 znašajo več kot 200 milijonov evrov letno. Predvidena gradnja JEK2 je s strateškega, razvojnega in geopolitičnega vidika zagotovo največja načrtovana investicija v državi, ki po nekaterih izračunih presega celotna sredstva državnega proračuna. Ocene končne investicije se gibljejo do 20 milijard evrov. Ob tem je zanimivo, da so še pred nekaj leti ocene GEN energije znašale tri milijarde evrov, zdaj pa že uradne ocene investitorja znašajo okoli deset milijard evrov, odvisno od vrste reaktorja. Prepričan sem, da bodo v času gradnje sprejeti številni aneksi," napoveduje Plut.
Roman Bernard, inovator, direktor in soustanovitelj podjetja Ngen, predvsem pa energetik po duši, je v pogovoru za Siol izrazil svoje osebno mnenje, ne kot solastnik Ngena. Strinja se, da govorimo o strateškem energetskem projektu države, zato je absolutno nujna javna razprava.
"Ker govorimo o gradnji jedrske elektrarne, ki zahteva izjemna sredstva in je varnostno tvegana, gre za zelo perečo temo. Če bi se tega lotevali pred letom 2019, torej pred epidemijo covid-19 in rusko invazijo na Ukrajino, verjetno razprave o gradnji JEK2 sploh ne bi bilo, saj smo bili Evropejci večinsko proti nadaljnji gradnji jedrskih elektrarn. Varnostni učinek tveganja jedrske energije je namreč še vedno zelo velik, saj gre za 50 let staro tehnologijo. Čeprav je ta posodobljena, je varnostno vprašanje še vedno prisotno, še vedno je nerešeno vprašanje razgradnje jedrskih odpadkov, še vedno se lahko izkorišča za vojaške namene," opozarja Bernard.
"Osebno menim, da je neracionalno sprejemati odločitve o gradnji JEK2 pred letom 2028. Nikamor se ne mudi. Tisti, ki trdijo, da je to zadnja priložnost, da se izognemo pomanjkanju električne energije, se motijo. Evropski energetski sistem je dovolj velik in robusten, da uvoz manjkajoče električne energije za Slovenijo ne bo predstavljal večje težave," je prepričan energetik Roman Bernard.
Na pomisleke o varnosti jedrske elektrarne v GEN energiji odgovarjajo, da je uporaba jedrske energije najvarnejši način proizvodnje električne energije. "Pomen varnosti je pri jedrski energiji vselej na prvem mestu. Ravno zaradi izjemno visokih standardov so jedrski objekti finančno in inženirsko zahtevni. Jedrska energija je po vseh statistikah najvarnejši in najčistejši vir energije in električne energije, tako za okolje kot za prebivalstvo. Za JEK2 je predviden reaktor tretje generacije, kar pomeni, da izpolnjuje najstrožje varnostne zahteve. Gre za najbolj razširjen tip reaktorja, ki ima globalno najboljše varnostne izkušnje," pojasnjujejo.
Ali bi se v Krškem lahko zgodila podobna katastrofa kot v Černobilu ali Fukušimi? V Gen energiji zatrjujejo, da ne. "Gre za drugačne tipe elektrarn, pri čemer se je iz obeh nesreč jedrska industrija izjemno veliko naučila ter je nadgradnje in sistematične izboljšave tudi dosledno vpeljala v obratovanje in upravljanje jedrskih elektrarn po celem svetu. V NEK so po stresnih testih uspešno izvedli obsežen večletni program varnostne nadgradnje, po katerem je elektrarna dodatno odporna tudi proti morebitnim, izjemno malo verjetnim, dogodkom," poudarjajo.
Bernard se kot energetik sicer popolnoma strinja, da Slovenija potrebuje stabilen vir električne energije. A pri tem ima številne pomisleke. "Slovenija se je znašla pred izzivom, kako naj zagotovi stabilno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo, hkrati pa mora izpolnjevati cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Drži, da se jedrska energija tradicionalno uvršča med stabilne vire, ki lahko zagotavljajo večje količine električne energije brez emisij. A najprej bi morali temeljito preveriti vse alternativne možnosti obnovljivih virov energije: sonca, vetra, hidroenergije, z razvojem najnovejših tehnologij pa tudi hranilnike električne energije in električna vozila. Tu mislim na hitro prilagodljivost obnovljivih virov in potencial za nove tehnologije," pravi.
Skupina GEN lani postavila za 72 MW novih sončnih elektrarn
Da mora Slovenija v čim večji možni meri izkoristiti potencial obnovljivih virov energije in novih tehnologij, se strinjajo tudi v GEN energiji. Investicije v obnovljive vire energije, prožnost in napredne storitve so zato eden od treh stebrov strateškega razvojnega načrta Skupine GEN do leta 2030. "V okviru tega stebra pomembno prispevamo k uresničevanju zelenega prehoda in k ciljem razogljičenja, povečanju deleža obnovljivih virov energije in trajnostnemu razvoju z namenom izboljšanja kakovosti bivanja. Na tem mestu naj izpostavimo, da je Skupina GEN leta 2023 postavila za 72 megavatov novih sončnih elektrarn, kar je največ v Sloveniji, kjer je bilo lani skupno na novo priključenih za 400 megavatov sončnih elektrarn," so nam odgovorili.
Ob tem dodajajo, da tudi zadnja različica Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) predvideva občutno povečanje investicij v sončne elektrarne. "To pa še ne pomeni, da bomo pretežni del potreb lahko pokrili z energijo sonca in da je to smotrno. Zato v Skupini GEN zagovarjamo scenarij s kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije."
Po Bernardovih besedah lahko z obnovljivimi viri energije trenutno zagotavljamo okoli 55-odstotno stabilnost elektroenergetskega omrežja.
"Odločiti bi se morali za prehodno obdobje, ko Slovenija postopno prehaja na obnovljive vire energije ter čaka na razvoj in komercializacijo novih tehnologij. V tem obdobju bi dal raje prednost plinskim elektrarnam z vodikovim hibridom kot pa sprejemal odločitev o gradnji JEK2 ali celo podpisoval pogodbe z dobavitelji tehnološke opreme. S tem bi prihranili ogromno sredstev in si kupili čas za razvoj novih tehnologij. Trenutno se na tem področju vlagajo izjemni napori. Dober primer slabega načrtovanja je TEŠ6, ko bi bilo po skoraj dveh desetletjih gradnje bolje, da bi ga takoj ugasnili. Z uvedbo emisijskih kuponov je termoelektrarna namreč postala nerentabilna," opozarja.
Tudi Plut se strinja, da gre za izjemno pomembno razvojno, celo civilizacijsko odločitev, kakšno pot bo ubrala Slovenija. Ali po jedrski ali nejedrski poti? Temeljno težavo jedrske energije vidi v povezanosti vojaškega in miroljubnega atoma. Spomni, da dokler bodo obstajali jedrski reaktorji, bodo obstajale tudi možnosti proizvodnje jedrskega orožja. "Ni varnega planeta z nadaljnjo rabo jedrske energije, saj vedno obstaja določeno tveganje. Poglejte, kaj se trenutno dogaja v Ukrajini. Ukrajina, Rusija in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) se najbolj bojijo bojev v Kursku, kjer stoji ruska jedrska elektrarna," opozarja.
Plut priznava, da obe poti prinašata tveganja. "S tega vidika bi morali biti volivci seznanjeni z zelo konkretnimi in potrebnimi podatki, od finančnih do okoljskih. To je moj temeljni razlog, da sodim, da je odločitev o novembrskem referendumu absolutno prenagljena. Razpolagamo s premalo konkretnimi podatki. Že glede gradnje se pojavljajo izjemno velike razlike v višini investicije, da ne govorimo o ceni električne energije iz JEK2. Direktor Elesa Aleksander Mervar na primer zatrjuje, da bo cena elektrike skoraj zanesljivo višja od 125 evrov za megavatno uro, GEN energija pa govori o 66 evrih za megavatno uro. Kako naj se volivec odloči, kako bo glasoval?" se sprašuje.
V GEN energiji zatrjujejo, da bodo do novembrskega posvetovalnega referenduma na objektiven in jasen način predstavili vse temeljne vidike gradnje. Zavedajo se, da bo le ustrezno informirana javnost lahko sprejela ustrezno odločitev.
Želi politika odgovornost prenesti na pleča volivcev?
Plut je prepričan, da se želi slovenska politika v tem trenutku elegantno – celo pritlehno – otresti odgovornosti in jo prenesti na pleča slabo informiranih volivcev. Meni, da gre za zelo neodgovorno ravnanje.
"Politika bi se morala najprej potruditi, da javnosti posreduje podatke za jedrsko energijo in proti njej, nato pa bi se volivci lahko odločali med alternativami. Glede na to, da medije obvladuje kapital in so v veliki meri tudi v zasebni lasti, je razprava v tem trenutku skrajno asimetrična v korist jedrski opciji," je kritičen.
Ta si, kot opozarja, lahko v medijih privošči oglaševanje, okoljevarstveniki in civilna družba pa na drugi strani nimajo nobenih finančnih sredstev. "Niti za to, da bi javnost prepričali o konkretnih številkah in jih enakopravno soočili z jedrsko opcijo, v katero je bilo doslej v študije in promocijo vloženih že več kot 20 milijonov evrov. Vse, kar počnem, delam prostovoljno, kar je premalo za enakopravno soočenje z zagovorniki JEK2," poudarja Plut.
"Kakršnakoli referendumska odločitev bo sicer sprejeta demokratično, a menim, da si v referendumski kampanji zaslužimo enakopraven položaj. Izkušnje iz projekta TEŠ6 nas prepričujejo, kaj dobimo, če se javnosti posredujejo zgolj enostranske informacije, na podlagi katerih morajo volivci sprejeti temeljno odločitev," je kritičen upokojeni profesor.
Čeprav so v GEN energiji prepričani, da Slovenija nujno potrebuje JEK2, si želijo, da bo razprava med referendumsko kampanjo potekala na podlagi strokovnih in ne čustvenih argumentov. Zatrjujejo, da si bodo po svojih močeh prizadevali za transparentno informiranje in ozaveščanje javnosti. Upajo tudi, da bodo državljanom ustrezno prikazani možni scenariji, ki so Sloveniji na voljo na področju elektroenergetske preskrbe.
Plut še spomni, da je na svetu 32 držav z jedrskimi elektrarnami. Med temi državami je Slovenija po številu prebivalcev na zadnjem mestu. "To pomeni, da je naša investicija izjemno tvegana, saj je ekonomski izhodiščni položaj bistveno slabši kot položaj ZDA s 340 milijoni prebivalcev. Če gre za tako velik projekt, bi morali volivci nujno razpolagati z vsemi informacijami. Gre za nepovratno investicijo. Poslanec DZ Miroslav Gregorič je za projekt gradnje JEK2 dal primerjavo, da bi bilo to tako, kot če bi v ZDA v naslednjih 20 letih zgradili več kot 150 jedrskih elektrarn," spomni Plut.
Kaj so alternative?
Plut poudarja, da se mora Slovenija v iskanju alternative JEK2 ozreti naokoli. Preveriti mora, kako so se z energetsko politiko spoprijele države, ki so se odpovedale jedrskim elektrarnam in sprejele drugačno energetsko strategijo. Tu ima v mislih Švico, Avstrijo, Dansko, Italijo, slabši primer je Nemčija.
Švica je na primer energetsko strategijo sprejela na referendumu. Leta 2017 so se državljani odločili, da ne bodo gradili novih jedrskih elektrarn. Njihova energetska strategija po Plutovih navedbah temelji na treh stebrih:
- vlaganje maksimalnih naporov v prepolovitev porabe primarne energije (Švica ima približno enako porabo primarne energije na prebivalca kot Slovenija, njihov BDP pa je skoraj dvakrat večji),
- odločna in brezkompromisna raba domačih virov energije, kar bi morala storiti tudi Slovenija,
- obstoječih treh jedrskih elektrarn niso zaprli, temveč jih bodo zapirali postopoma oziroma bodo proizvodnjo električne energije še povečevali.
Takšen pristop bi morala po njegovem mnenju posvojiti tudi Slovenija in v tem trenutku zelo dobro preučiti njihove odločitve. Velik potencial Slovenije vidi v gradnji črpalnih hidroelektrarn, v kritičnih obdobjih pa bo potrebna uporaba zemeljskega plina za obratovanje termoelektrarn.
"Plinovode bi kasneje lahko uporabljali za transport sintetičnih plinov, kot je vodik, ki bo v prihodnosti najverjetneje predstavljal temeljni vir shranjevanja energije. Tudi v NEPN je zapisano, da bomo morali v kritičnih zimskih obdobjih uporabljati zemeljski plin. Temu se ne bomo mogli izogniti," je prepričan Plut.
Ali lahko porabo energije in surovin še povečujemo?
Zanj je pomemben tudi podatek, da je Slovenija del evropskega elektroenergetskega sistema. V njem poraba električne energije v Sloveniji predstavlja 0,5 odstotka. "Če bomo morali v določenem obdobju uvažati več električne energije, evropski elektroenergetski sistem zaradi tega najverjetneje ne bo počepnil. EU bo morala aktivneje pristopiti k skupni uporabi elektroenergetskega sistema. Realne alternative JEK2 torej obstajajo, vendar se bomo morali začeti spraševati o tem ali lahko porabo energije in surovin še povečujemo. V tem trenutku namreč za 70 odstotkov presegamo nosilno zmogljivost našega planeta. To bi moralo postati osnovno izhodišče, ko govorimo o zapuščini planeta prihodnjim generacijam. Obstaja nevarnost, da jim zapustimo planet, zastrupljen z radioaktivnimi odpadki, za katere še nimamo rešitev," opozarja Plut.
Bernard v iskanju alternativ izpostavlja dejstvo, da se danes tehnologija v primerjavi z obdobjem izpred dvajsetih let neverjetno hitro razvija. "Z orodji umetne inteligence (AI) lahko v naši panogi nekaj naredimo v 14 dneh, za kar smo prej potrebovali celo leto. Nisem stoodstotno proti jedrski tehnologiji, a v petih letih se lahko razvoj tehnologije bistveno pospeši. Zaradi varnostnega tveganja jedrskih elektrarn se lahko po koncu gradnje zgodi nekaj podobnega kot s TEŠ6. Ne samo v Sloveniji, temveč na vsem svetu. Zaradi velikih vlaganj v razvoj naprednih tehnologij kmalu pričakujem boljše rešitve, kot je jedrska tehnologija," napoveduje.
Drugi pomemben vidik pa vidi v prehodu iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, kar je ključni del zelenega prehoda. Pri tem se elektroenergetsko omrežje iz centraliziranega sistema preoblikuje v decentraliziran sistem, kar prinaša velike izzive. Tudi če bi v prihodnjih 20 letih zgradili JEK2, bomo po načrtih do takrat že imeli za devet gigavatov (GW) sončnih elektrarn, za katere bomo potrebovali za 43 gigavatnih ur hranilnikov energije.
"Pričakovati je, da bodo cene hranilnikov energije v bližnji prihodnosti drastično padle, kar bi pomenilo, da bi bil JEK2 uporaben predvsem pozimi, ko je na voljo manj sončne energije. Če bi država sama investirala v te hranilnike energije, bi to stalo med 1,3 milijarde in dvema milijardama evrov. Alternativno bi lahko država spodbujala trg in namenila še dodatnih 25 odstotkov sredstev za subvencije, kar bi lahko prineslo prihranke do 20 odstotkov pri investicijah v posodobitev omrežja, kar nas v vsakem primeru čaka. To predstavlja situacijo, ki ji pravimo "win-win" – korist za okolje in gospodarnost naložb," ponazori Bernard.
Alternativa JEK2 v Sloveniji torej tudi po Bernardovem prepričanju obstaja. "Morda bi brez JEK2 lahko imeli nekaj več težav v zimskih mesecih, a takrat bi bilo v prehodnem obdobju bolj smiselno manko elektrike uvoziti. Cena električne energije iz JEK2 bo po njegovi izgradnji najdražja izmed vseh obnovljivih virov," napoveduje Bernard.
Bernard: Nikamor se nam ne mudi
Slovenija se lahko po njegovih besedah zaradi svoje majhnosti (kot omenjeno, slovenska poraba predstavlja le približno 0,5 odstotka letne porabe energije v EU) odloči, da počaka na razvoj najboljših možnih tehnologij, preden sprejme končno odločitev o novih velikih zmogljivostih. Ta pristop ji omogoča prilagodljivost in možnost, da izkoristi napredek v energetskih tehnologijah, namesto da se zaveže k dragim in potencialno zastarelim rešitvam.
Za primerjavo Bernard doda, da povprečne izgube v omrežju v EU znašajo okoli 4,5 odstotka. Z uvedbo samooskrbe pri vseh porabnikih se te izgube zmanjšujejo, saj uporaba omrežja ni več potrebna v enaki meri. To prispeva k večjemu izkoristku energije, saj se energija proizvaja in porablja na isti lokaciji, kar zmanjšuje potrebo po prenosu energije na dolge razdalje.
"Osebno menim, da je neracionalno sprejemati odločitve o gradnji JEK2 pred letom 2028. Nikamor se ne mudi. Tisti, ki trdijo, da je to zadnja priložnost, da se izognemo pomanjkanju električne energije, se motijo. Evropski energetski sistem je dovolj velik in robusten, da uvoz manjkajoče električne energije za Slovenijo ne bo predstavljal večje težave. Slovenija je namreč zelo dobro povezana s sosednjimi državami in upravlja pomembne tranzitne poti za pretok električne energije v regiji, kar ji omogoča stabilno oskrbo in izravnavo morebitnih lokalnih pomanjkanj. Razlike v cenah električne energije med EU in Slovenijo ne bodo občutne, saj je Slovenija sestavni del širšega evropskega energetskega in gospodarskega trga," še sklene Bernard.
