Potrjenih vseh šest ministrskih kandidatov

Včeraj so zaslišanja uspešno prestali France Križanič, Igor Lukšič, Ljubica Jelušič, Majda Širca Ravnikar, Ivan Svetlik in Zlata Ploštajner. Današnji dan pa je bil namenjen zaslišanju kandidatov za ministre za notranje zadeve (Katarina Kresal), za gospodarstvo (Matej Lahovnik), za razvoj in evropske zadeve (Mitja Gaspari), za pravosodje (Aleš Zalar), za javno upravo (Irma Pavlinič Krebs) in za promet (Patrik Vlačič). Lahovnik za razbremenitev gospodarstva Samo z znižanjem davčnih stopenj ne bomo nič naredili, je ocenil Lahovnik. Sam zato predlaga razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost. Znižanje prispevne stopnje za pet odstotnih točk bi po njegovih izračunih za delodajalce pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka. "Če je proračun res izravnan, potem ne vidim težav, da tega ne bi naredili," je dejal.

Potrebujemo drugi blok NEK Kot ključno usmeritev gospodarske politike v prihodnjem obdobju je Lahovnik izpostavil spodbujanje odprtega trga in konkurence. Pri tem mora biti poudarek na spodbujanju najpomembnejših dejavnikov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je dejal kandidat za ministra, ki si bo prizadeval tudi za stabilnost oskrbe z električno energijo. Drugi blok krške nuklearke ter šesti blok šoštanjske termoelektrane sta potrebna, je še dejal. Odbor za gospodarstvo je Lahovnika potrdil z desetimi glasovi za in štirimi proti.

Kresalova za izdajanje odločb izbrisanim Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je z 11 glasovi za in štirimi proti podprl kandidatko za ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Ta je med drugim napovedala, da bo ob prevzemu ministrstva takoj pristopila k izdajanju odločb izbrisanim, čemur so opozicijski poslanci, med njimi Branko Grims (SDS), nasprotovali. Kresalova je napovedala, da bodo k uresničevanju ustavne odločbe pristopili takoj. Kresalova je napovedala tudi ponoven pregled pravilnikov o verski oskrbi.

Boj zoper gospodarsko in finančno kriminaliteto Kresalova je med cilji dela notranjega ministrstva sicer izpostavila boj zoper gospodarsko in finančno kriminaliteto ter vzpostavitev neodvisnega nadzora nad delom policije. Kot je napovedala, se bo zavzemala tudi za boljši sistem prometne varnosti, za vzpostavitev dostopne policije, za "ustreznejše vrednotenje policijskega dela", izboljšanje delovnih odnosov ter za spremembe na področju zasebnega varovanja.

Gaspari za okrepitev razvoja države Odbora DZ za gospodarstvo in za zadeve Evropske unije sta na skupni seji podprla Mitjo Gasparija kot kandidata za ministra za razvoj in evropske zadeve. Ta si je za glavno nalogo v prihodnjem mandatu zastavil okrepitev razvoja države, koordinacije evropskih zadev in črpanja sredstev EU. Napoved kandidata za finančnega ministra Franca Križaniča za zvišanje minimalne plače na 1000 evrov je Gaspari kljub temu označil za "hvalevredno, a težko izvedljivo" v roku štirih let, še posebej v času trenutne finančne krize

Na področju razvoja je cilj Gasparija vzdržna gospodarska rast, ki jo spremljata okolju prijazno ravnanje in ohranitev socialne povezanosti. V ta namen sta po njegovih ocenah nujna celovito načrtovanje razvoja Slovenije na podlagi strategije razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2005 in katere vir za uresničitev so evropska kohezijska sredstva, ter koordinacija dela z ministrstvi na zakonih in aktih za uresničevanje.

Gaspari namerava pospešiti postopke črpanja evropskih sredstev Ob tem je Gaspari napovedal posodobitev strukture črpanja evropskih sredstev, med drugim z umestitvijo organov upravljanja na raven treh ministrstev. S tem bi se zmanjšala vloga vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, po prepričanju ministrskega kandidata pa tudi pospešili postopki črpanja sredstev. Ravno ta napoved je med člani obeh parlamentarnih odborov sprožila največ razburjenja, še posebej iz vrst opozicije. Dosedanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (SDS) je zavrnil navedbe o slabem črpanju sredstev EU in menil, da bi spreminjanje dosedanjega sistema zahtevalo preveč časa in bi še dodatno zapletlo postopke črpanja.

Gaspari napoveduje, da bo Slovenija zadržala prednost v realni konvergenci v primerjavi z ostalimi članicami območja evra. "Mislim, da je zelo realno pričakovati, da smo lahko v šestih ali sedmih letih na povprečju območja evra, seveda pod pogojem, da se ne bo v Sloveniji zgodilo nekaj takega, kar se ne bo zgodilo v ostalih državah z evrom," je pojasnil. Gasparijevo predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora za zadeve EU, pet jih je bilo proti, v odboru za gospodarstvo pa je pozitivno oceno podalo osem članov, negativno pa štirje člani.

Zalar za prekinitev sodniške stavke do konca leta Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je po zaslišanju kandidata za ministra za pravosodje Aleša Zalarja podprl z 11 glasovi za in šestimi proti. Zalar je svoji predstavitvi poudaril, da si bo prizadeval že do konca leta doseči prekinitev sodniške stavke. Zalar se je v predstavitvi zavzel za spremembo kazenskega postopka, krepitev vloge sodnega sveta v postopku imenovanja predsednikov sodišč, uvedbo obveznega praktičnega usposabljanja kandidatov za tožilce in sodnike ter uvedbo planiranja financiranja sodišč preko rezultatov. Zagovarja tudi reformo ustavnega sodišča v smeri njegove razbremenitve.

Preučili bodo kazenski zakonik Po Zalarjevih besedah so se v zvezi z novim kazenskim zakonikom pojavile "nekatere razpoke". Kot je pojasnil, je treba oceniti, ali so dovolj velike, da terjajo interventno korekcijo, ali počakati, da sodna praksa odkrije še druge napake v zakoniku. Napovedal je, da bo imenoval posebno skupino strokovnjakov, t. i. svetovalni odbor za področje kaznovalnega prava, ki bo preučila zakonik.

"To je zapleteno zunanjepolitično vprašanje" Poslanec SD Miran Potrč je Zalarja vprašal, kako se bosta vlada in ministrstvo za pravosodje lotila vprašanja materialnih oškodovancev druge svetovne vojne v luči prihajajoče gospodarske recesije. Zalar je pojasnil, da ga skrbi, "kje bomo dobili denar, okoli 560 milijonov evrov". Ob tem je dodal, da se je v fazi koalicijskih usklajevanj govorilo tudi o vprašanju, ali naj škodo plačata Nemčija in Italija. "To je zapleteno zunanjepolitično vprašanje," je opozoril. Zalar je na zaslišanju dejal, da bo umaknil svojo tožbo proti ministrstvu za pravosodje, ki jo je vložil v času spora z ministrom Lovrom Šturmom, če bo postal minister.

Vlačič: Slovenija kot logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo Odbor DZ za promet je z 11 glasovi za in šestimi proti podprl predstavitev kandidata za ministra za promet Patricka Vlačiča kot ustrezno. Vlačič je poudaril, da so za slovensko gospodarstvo investicije v infrastrukturo v času krize ključnega pomena in se zavzel, da Slovenija postane logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo.

Vlačič je na področju cestnega prometa izpostavil zapostavljenost državnih cest v primerjavi z avtocestami. Zatrdil je, da se bo v svojem mandatu zavzel za več proračunskih sredstev za državne ceste in za sprejetje nacionalnega programa razvoja državnih cest.

Cestninjenje cestninskih cest bi po njegovem mnenju moralo temeljiti na načelih uporabnik plača, večje pretočnosti in vzdržnosti nacionalnega programa izgradnje avtocest. Vinjetnega sistema cestninjenja ne namerava ukiniti, čeprav ta po njegovih ocenah ogroža nacionalni program.

"Nova sredstva ne pritekajo" Vinjetni sistem cestninjenja po Vlačičevih besedah finančno nikakor ni enak prejšnjemu sistemu. Cena vinjete je res ugodna, kar je z vidika varnosti, ekologije in pretočnosti vsekakor dobro, a v primeru izgradnje novih odsekov nova sredstva ne pritekajo. Tako se za servisiranje dolgov Darsa letno zbere od 30 do 40 milijonov evrov premalo. "Dars bo moral v letu 2009 najemati kredite, da bo odplačeval kredite," je prepričan Vlačič.

Spomnil je tudi na ukrep EU, ki je zamrznila sredstva za financiranje dveh avtocestnih projektov. Po Vlačičevih besedah obstajata dve možnosti: bodisi vztrajati pri vinjetah in izgubiti evropska sredstva bodisi spremeniti sistem cestninjenja in pobrati manj denarja iz tega naslova.Vlačič je skeptičen tudi do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja v Sloveniji. Ta bo po njegovih ocenah uveden šele takrat, ko bo satelitsko cestninjenje postalo vseevropski projekt.

Nujna je posodobitev železniške infrastrukture S področja železniškega prometa je Vlačič izpostavil nujnost posodobitve železniške infrastrukture in napovedal številna vlaganja. Ministrski kandidat upa na čimprejšnjo posodobitev zakona o letalstvu in izdelavo nacionalnega programa pomorstva, napoveduje tudi ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu, želi si bolj konkurenčen javni prevoz in manj onesnaževanja, ki ga povzroča promet.

Ambiciozni cilji Irme Pavlinič Krebs Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je z 12 glasovi za in petimi proti ocenil, da je bila predstavitev kandidatke za ministrico za javno upravo Irme Pavlinič Krebs ustrezna. Ob nadaljevanju nekaterih že v prejšnjem mandatu zastavljenih ciljev, kot so denimo odprta in transparentna javna uprava kot učinkovit servis za državljane in podjetja ali pa odprava administrativnih ovir in krepitev e-uprave, so si po besedah ministrske kandidatke zastavili tudi druge ambiciozne cilje.

Učinkovita država, odprta vlada, močna civilna družba... Enoten cilj nove vlade je namreč ustvariti takšno institucionalno okolje in okvire na področju javne uprave, ki se bo odražalo v bolj učinkoviti državi, odprti vladi, močni civilni družbi ter samoomejujoči in odzivni politiki, je uvodoma pojasnila Pavlinič Krebsova.

Ker napovedanega vladnega poročila o implementaciji novega plačnega sistema še ni, sama težko poda kakršno koli oceno o tem. Neodgovorno pa bi bilo, da bi stvari komentirala na podlagi časopisnih člankov. Zato bi si, je dodala, vzela kratek čas po objavi tega poročila, da bi pregledali, kakšno je stanje po posameznih sektorjih, nato pa bodo plačni sistem s "polno in dolžno" odgovornostjo pregledali in nadaljevali dialog, tudi s sindikati, ter se pogovorili o nadaljnjih ukrepih.

Bo nova vlada ukinila volilne okraje? Krebsova se je zavzela tudi za spremembe volilne zakonodaje, ki naj bi sledile ustavnemu določilu, da se volivkam in volivcem omogoči tak volilni sistem, da bodo imeli odločilen vpliv na izbiro poslanca ali poslanke. Da bi bilo to mogoče, dokler imamo v Sloveniji volilne okraje, je po njenih besedah iluzija. Zato naj bi šle predlagane spremembe v smeri njihove ukinitve, ohranili pa bi osem volilnih enot, v katerih bi vsaka stranka kandidirala z listo z 11 kandidati, ljudje pa bi imeli možnost, da bi obkrožili eno ime (preferenčni glas).