Torek, 15. 4. 2008, 12.40
8 let, 6 mesecev
Potrč: Glede povračila vojne škode še veliko odprtih vprašanj
Po današnjem srečanju z ministrom za pravosodje Lovrom Šturmom je opozoril, da je še veliko odprtih vprašanj, zaradi katerih trenutnega teksta zakona še ne morejo podpreti.
Kje bi država dobila denar?
Predvsem pa po njegovem mnenju ostaja odprto vprašanje, kje bi država dobila denar za poplačilo vojne škode. Strinjajo se le glede tega, da s tem ne smejo obremeniti državnega proračuna oz. davkoplačevalcev, je dejal Potrč.
Dodaj je, da v sedanji fazi pravne osebe ne morejo biti vsebina zakona. Šturm se je strinjal, da bi bilo v tej fazi možno pravne osebe izvzeti, lahko pa se jih kasneje še doda.
Po besedah Potrča je sedaj najpomembnejše natančno ugotoviti število upravičencev do povračila vojne škode iz druge svetovne vojne, ugotoviti samo škodo in tudi skupni znesek. Po tem pa bo treba najti še potrebna sredstva.
Tudi poslanka SD Majda Potrata je povedala, da je Šturm morda nekoliko preveč optimističen glede časa, v katerem bi se vsa odprta vprašanja dala rešiti, kot tudi glede roka, v katerem bi bilo zakon mogoče vložiti v parlament in sprejeti.
Celotna škoda je sedaj ocenjena zelo različno, od 23 milijard do 47 milijard takratnih dinarjev, za katere pa se še ne ve točno, kako jih preračunati v evre. Zato je o kakršnihkoli denarnih ocenah trenutno še prezgodaj govoriti, je še dejal Potrč.
Žgajner Tavš: Predlog zakona o povračilu materialne vojne škode privilegira Cerkev
Poslanka Barbara Žgajner Tavš (Lipa) je na današnji novinarski konferenci poudarila, da predloga zakona o povračilu materialne vojne škode iz druge svetovne vojne in zakon o kazenskem postopku v privilegiran položaj postavljata Rimskokatoliško Cerkev (RKC).
Nesprejemljiv zakon
Zakon, ki govori o povračilu materialne škode v času druge svetovne vojne, je za poslansko skupino Lipa po besedah Žgajner-Tavševe nesprejemljiv. Kot je dejala, so ministru za pravosodje Lovru Šturmu v zvezi s predlogom zakona zastavili že več vprašanj, a konkretnih odgovorov, ki bi bili primerni za vsebinsko razpravo o zakonu, po njenih besedah ni bilo.
Po mnenju poslanke je cilj zakona, da se med prejemnike odškodnin uvrsti RKC. Slednja tudi najlaže dokaže upravičenost do predvidenih sredstev, "preostalim oškodovancem pa bi ostale le simbolične odškodnine", še trdi Žgajner Tavševa. Zavzela se je, da zakon ne bi prišel v parlamentarno proceduro.
"Objekte je z dovoljenjem lastnika uporabljal okupator."
Poslanka Lipe je tudi poudarila, da bi Cerkev v primeru sprejema zakona prejela odškodnino za objekte, ki jih je v času druge svetovne vojne v uporabo dajala italijanski vojski: "Objekte je z dovoljenjem lastnika uporabljal okupator." Dodala je še, da je za področje socialnih transferjev v letu 2009 predvidenih 109 milijonov evrov, kar je šestkrat manj od zneska, ki ga za odškodnine predvideva omenjeni zakon.
Tudi o zakonu o kazenskem postopku
Žgajner-Tavševa je pojasnila tudi stališče poslanske skupine do predloga zakona o kazenskem postopku, ki ga bo državni zbor obravnaval v sredo. Po njenem je nesprejemljiv 89. člen zakona, ker med drugim omogoča, da lahko verske skupnosti zahtevajo obnovo sodnih postopkov. Tako bi to lahko zahtevala tudi RKC oziroma ljudje, ki so med drugo svetovno vojno po njenih besedah sodelovali z okupatorjem.
V poslanski skupini so danes predsedniku odbora DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Dragu Korenu (NSi) tudi predlagali, da prekliče že sklicano 1. nadaljevanje 50. nujne seje odbora. Na njem je namreč med drugim predvidena tudi razprava o noveli zakona o kazenskem postopku.