Potrč: Glede povračila vojne škode še veliko odprtih vprašanj

Po današnjem srečanju z ministrom za pravosodje Lovrom Šturmom je opozoril, da je še veliko odprtih vprašanj, zaradi katerih trenutnega teksta zakona še ne morejo podpreti.

Potrč: Pojasnila ministra Šturma ne zadoščajo Pojasnila ministra Šturma po besedah Potrča ne zadoščajo, "da bi se glede zakona vsebinsko lahko opredelili z da ali ne". Kot je še poudaril poslanec, zaenkrat ni niti realnega vrednotenja vojne škode niti realnega števila oškodovancev, tudi ni jasno, koliko časa bi arhiv potreboval za zbiranje relevantnih podatkov.

Kje bi država dobila denar?

Predvsem pa po njegovem mnenju ostaja odprto vprašanje, kje bi država dobila denar za poplačilo vojne škode. Strinjajo se le glede tega, da s tem ne smejo obremeniti državnega proračuna oz. davkoplačevalcev, je dejal Potrč.

Dodaj je, da v sedanji fazi pravne osebe ne morejo biti vsebina zakona. Šturm se je strinjal, da bi bilo v tej fazi možno pravne osebe izvzeti, lahko pa se jih kasneje še doda.

Po besedah Potrča je sedaj najpomembnejše natančno ugotoviti število upravičencev do povračila vojne škode iz druge svetovne vojne, ugotoviti samo škodo in tudi skupni znesek. Po tem pa bo treba najti še potrebna sredstva.

Potrč: Ta zakon ne sme biti predmet predvolilne kampanje Glede na to, da zakon ne more iti v parlament po skrajšanem ali hitrem postopku, Potrč tudi dvomi, da bi ga bilo možno sprejeti še v mandatu te vlade. A Šturm je glede tega veliko bolj optimističen, dodaja. Ob tem je Potrč poudaril tudi, da ta zakon ne sme biti predmet predvolilne kampanje ali pa stvar samo vlade, temveč mora biti načelna odločitev celotne družbe.

"Potrč o tej problematiki ve veliko več kot vladna stran" Poslanec SD Matjaž Han, ki je ministru Šturmu v tem mandatu že večkrat zastavil vprašanja v zvezi s povračilom vojne škode, pa je dejal, da je dobil na srečanju občutek, da ve Potrč o tej problematiki veliko več kot vladna stran. V celoti pa tudi ni bil zadovoljen s Šturmovimi "polovičnimi odgovori", kje bo dobil sredstva za poplačilo škode. Meni, da gre v tem primeru bolj za predvolilno zadevo.

Tudi poslanka SD Majda Potrata je povedala, da je Šturm morda nekoliko preveč optimističen glede časa, v katerem bi se vsa odprta vprašanja dala rešiti, kot tudi glede roka, v katerem bi bilo zakon mogoče vložiti v parlament in sprejeti.

Koliko rimokatoliški cerkvi? Na novinarsko vprašanje, ali je bilo govora tudi o tem, v kolikšni meri bi bila rimokatoliška cerkev upravičena do odškodnin, je Potrč dejal, da jim je minister na srečanju povedal, da je dejanski obseg teh upravičencev zelo majhen.

Celotna škoda je sedaj ocenjena zelo različno, od 23 milijard do 47 milijard takratnih dinarjev, za katere pa se še ne ve točno, kako jih preračunati v evre. Zato je o kakršnihkoli denarnih ocenah trenutno še prezgodaj govoriti, je še dejal Potrč.

Žgajner Tavš: Predlog zakona o povračilu materialne vojne škode privilegira Cerkev

Poslanka Barbara Žgajner Tavš (Lipa) je na današnji novinarski konferenci poudarila, da predloga zakona o povračilu materialne vojne škode iz druge svetovne vojne in zakon o kazenskem postopku v privilegiran položaj postavljata Rimskokatoliško Cerkev (RKC).

Nesprejemljiv zakon

Zakon, ki govori o povračilu materialne škode v času druge svetovne vojne, je za poslansko skupino Lipa po besedah Žgajner-Tavševe nesprejemljiv. Kot je dejala, so ministru za pravosodje Lovru Šturmu v zvezi s predlogom zakona zastavili že več vprašanj, a konkretnih odgovorov, ki bi bili primerni za vsebinsko razpravo o zakonu, po njenih besedah ni bilo.

Po mnenju poslanke je cilj zakona, da se med prejemnike odškodnin uvrsti RKC. Slednja tudi najlaže dokaže upravičenost do predvidenih sredstev, "preostalim oškodovancem pa bi ostale le simbolične odškodnine", še trdi Žgajner Tavševa. Zavzela se je, da zakon ne bi prišel v parlamentarno proceduro.

"Objekte je z dovoljenjem lastnika uporabljal okupator."

Poslanka Lipe je tudi poudarila, da bi Cerkev v primeru sprejema zakona prejela odškodnino za objekte, ki jih je v času druge svetovne vojne v uporabo dajala italijanski vojski: "Objekte je z dovoljenjem lastnika uporabljal okupator." Dodala je še, da je za področje socialnih transferjev v letu 2009 predvidenih 109 milijonov evrov, kar je šestkrat manj od zneska, ki ga za odškodnine predvideva omenjeni zakon.

NSi: Lipa se poslužuje poceni predvolilnih akcij V poslanski skupini Nove Slovenije menijo, da se poslanska skupina Lipa z "nizkotnimi napadi" na ministra za pravosodje Lovra Šturma poslužuje poceni predvolilnih akcij. Tako so se odzvali na trditve Žgajner-Tavševe, ki je ministru Šturmu očitala privilegiranje Rimskokatoliške Cerkve. Kot meni namestnik vodje poslanske skupine NSi Ciril Testen, poskušajo v PS Lipa z retoriko zastraševanja ustvarjati občutek izrednih razmer.

Tudi o zakonu o kazenskem postopku

Žgajner-Tavševa je pojasnila tudi stališče poslanske skupine do predloga zakona o kazenskem postopku, ki ga bo državni zbor obravnaval v sredo. Po njenem je nesprejemljiv 89. člen zakona, ker med drugim omogoča, da lahko verske skupnosti zahtevajo obnovo sodnih postopkov. Tako bi to lahko zahtevala tudi RKC oziroma ljudje, ki so med drugo svetovno vojno po njenih besedah sodelovali z okupatorjem.

V poslanski skupini so danes predsedniku odbora DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Dragu Korenu (NSi) tudi predlagali, da prekliče že sklicano 1. nadaljevanje 50. nujne seje odbora. Na njem je namreč med drugim predvidena tudi razprava o noveli zakona o kazenskem postopku.