Potrata: Ne smemo dovoliti, da si politika odpre vrata do konkretnih sodnih zadev

"Predloge smo pripravljali dobro leto, temeljijo na predlogih sodstva in na naših lastnih ugotovitvah o tem, kaj je v sodstvu nujno treba spremeniti," je v okviru prve obravnave novele zakona o sodiščih v državnem zboru dejal pravosodni minister Senko Pličanič. Ob tem je vnovič poudaril, da sta glavna cilja predlaganih sprememb pospešitev sodnih postopkov in hitrejša obravnava sodnih zaostankov. S to reformo naslavljamo nadzor, vodenje in racionalizacijo dela v sodstvu, vsemu temu je bilo po osamosvojitvi namenjene premalo pozornosti, je pojasnil Pličanič in dodal, da so tudi v sodstvu mnogi, ki spremembe pozdravljajoin da bi brez podpore in izkušenj nekaterih predsednikov sodišč oba zakona težko pripravili.

Kociprova: Ključni prispevki h krepitvi zakonodaje in nadzora v sodstvu Nekateri podatki in analize za leto 2012 kažejo, da se stanje na nekaterih področjih v sodstvu vendarle izboljšuje, a predvsem pri pomembnejših zadevah se kažejo težave in negativni trendi, na rešitev teh pa se nanaša nedavno podpisana zaveza med vlado in sodstvom, je dejala Maša Kociper iz PS, kjer bodo predlagani noveli zakonov po napovedih podprli. "Novela zakona o sodiščih prinaša nekaj ključnih prispevkov h krepitvi sodne veje oblasti in nadzora znotraj nje," je pojasnila Kociprova in dodala, da je eden ključnih ciljev odprava sodnih zaostankov, pri čemer naj bi bil po novem povprečni čas trajanja odločanja na prvi stopnji šest, na drugi tri mesece, enako pa naj bi veljalo tudi v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi.

Zakonu ne bomo nasprotovali, ker ni škodljiv, je v imenu poslanske skupine SDS napovedal Vinko Gorenak. Kot je dejal, bi morala koalicija v sodelovanju z opozicijo pripraviti celovito sodno reformo, ki bi šla v smeri evropskih standardov, etike in norm. Gorenak je opozoril, da za slovensko pravosodje plačujemo preveč, dotaknil pa se je tudi vprašanja trajnega sodniškega mandata. »Mi trajni mandat imamo. Tudi to je evropska norma, a nikjer ne piše, da moraš trajni mandat dobiti prvi dan, ko postaneš sodnik.« In zatem še vprašanja neodvisnosti sodstva, ki se po Gorenakovem prepričanju ne more kazati v nerazumno dolgih rokih sojenja, založenih in izgubljenih spisih in prepozno napisanih sodbah

Kaj pa neodvisnost sodstva? V SD se sprašujemo, ali je z določenimi predlaganimi pristojnostmi službe za nadzor pri ministrstvu še dovolj zavarovana neodvisnost sodstva, je dejala Majda Potrata in ob tem opozorila na možnost vpogleda v konkretne spise. "Ne smemo dovoliti, da bi si politika na ta način odprla vrata do konkretnih zadev," je dejala. Potrata je izpostavila, da navkljub navedbam, da predlogi sprememb nimajo javnofinančnih posledic, ni znano, ali to drži, saj bo v skladu z nedavno podpisano zavezo sicer sodnikov manj, med sodnim osebjem pa bo 150 ljudi več. V SD bodo sicer sklep, da je novela zakona primerna za nadaljnjo obravnavo, podprli. Braniselj zagotavlja, da ne bo vpliva na sodstvo "Nikakršnega vpliva na sodstvo ne bo, pač pa vpliv le na sodni menedžment, nobenega vpliva na konkretne zadeve, na konkretne sodnike," je večkrat izražene pomisleke, da bo nadzor ministrstva za pravosodje, ki ga predvideva novela zakona o sodiščih, poseg v sodniško neodvisnost, zavrnil Rihard Braniselj (DL). "Ministrstvo bo zgolj predlagalo ukrepe, sodna veja pa bo sama odločala, kakšni bodo ti ukrepi," je dejal Braniselj, ki je v imenu svoje stranke napovedal podporo obema novelama zakonov.

Kotnik Poropatova: Prav je, da se uvedejo jasna merila in sankcije za predsednike V poslanski skupini DeSUS po besedah Marjane Kotnik Poropat predlagano novelo zakona o sodiščih podpirajo. "Še posebej pozdravljamo rešitev, ki predvideva povečanje odgovornosti predsednikov sodišč. Ker ima predsednik sodišča ključno vlogo pri uveljavljanju odgovornega, kakovostnega in transparentnega poslovanja sodišč, je prav, da se uvedejo jasna merila in sankcije, če predsednik ne deluje v smeri učinkovitega in hitrega reševanja sodnih zadev."

"Zmanjševanje zaostankov na sodiščih bistveno prepočasno" Po mnenju Ive Dimic (NSi) je zmanjševanje zaostankov na sodiščih bistveno prepočasno. V stranki podpirajo uvedbo menedžerskega pristopa v poslovanje sodišč. Sicer pa bi bilo po navedbah Dimičeve treba povečati storilnost sodišč in sodnikov, ta cilj pa bo, kot je dejala, dosežen z rednim in doslednim spremljanjem količine in kakovosti rednega dela sodnikov, sodniških pomočnikov in strokovnih sodelavcev, ki ga bodo izvajali predsedniki sodišč. Določene rezultate v smeri odgovornosti za vodenje postopkov in sojenje v razumnem roku bo po pričakovanjih NSi prinesel tudi dopolnjen nadzor, ki ga bo izvajala nadzorna služba pri ministrstvu za pravosodje. V poslanski skupini so predlogu zakona o sodiščih napovedali podporo.

Vlada: Spreminja se način ocenjevanja sodniške službe V zvezi s predlaganimi spremembami zakona o sodniški službi so predstavniki predlagatelja – vlade – opozorili zlasti na spremenjen način ocenjevanja sodniške službe in način izvajanja službenega nadzora. Brulc: Podpora da, a bomo v nadaljevanju zakonodajo še podrobno brali Mirko Brulc je v imenu poslanske skupine SD zakonu napovedal podporo, vendar pa bodo v stranki v nadaljevanju po njegovih besedah podrobneje proučili, ali si s spremembami zakonodaje "politiki ne odpirajo vrat do sodnih obravnav".

Podpiramo povečanje odgovornosti sodstva, pravi Braniselj Zakon o sodniški službi skupaj z zakonom o sodiščih tvori del sodne reforme, je dejal Rihard Braniselj iz DL. Ker v stranki podpirajo povečanje samostojnosti sodstva, večji nadzor nad učinkovitostjo sodstva in povečanje njegove odgovornosti, ki jo uvajata oba predlagana zakona, jima bodo namenili podporo.

Opec: Žal s številom sodnikov ne raste tudi kakovost sodstva Podporo zakonu o sodniški službi je v imenu SLS najavila tudi Jasmina Opec, a je obenem opozorila: "Žal statistike in dejstva kažejo, da s številom sodnikov ne raste tudi kakovost sodstva." Opečeva je poudarila določbo predlaganega zakona, ki predvideva znižanje sodnikove plače do 20 odstotkov, če bo dvakrat zapored dobil negativno oceno sodniške službe.

V DeSUS vidijo v novi zakonodaji pozicioniranje sodstva v nasprotju z drugimi vejami oblasti "Predlog zakona sledi cilju krepitve neodvisnosti sodne oblasti in jo tudi ustrezneje pozicionira v primerjavi z zakonodajno in izvršilno vejo, hkrati pa stremi k cilju večje učinkovitosti sodstva," je razloge za podporo zakonu o sodniški službi v stranki DeSUS navedla Marjana Kotnik Poropat.

Če bi sodstvo večkrat izvajalo službeni nadzor, dvomov o njem ne bi bilo Iva Dimic (NSi) se je med drugim dotaknila vprašanja službenega nadzora. "Presenečeni smo nad podatkom, da so sodišča in sodni svet kar polovico zahtev za nadzor na delom sodnikov do zdaj zavrnili," je dejala Dimičeva. Če bi sodstvo po veljavni ureditvi večkrat ugodilo zahtevi za službeni nadzor, dvomov o delu sodišč ne bi bilo, je dodala Dimičeva in v imenu poslanske skupine NSi zakonu napovedala podporo.

Sodstvo si ugled lahko povrne le samo, pravi Kociprova Maša Kociper iz PS je poudarila, da si sodstvo ugled lahko povrne le samo, pomoč pa lahko dobi z ustrezno zakonodajo in s tem, da ni ves čas deležno le kritik. "Ves nadzor nad sodnikovim delom se bo še vedno izvajal znotraj sodstva, še vedno ga bo opravljal predsednik sodišča , ne minister," je pojasnila Kociprova. Jerovšek: Okrepljen nadzor pomeni željo po boljši kakovosti sodstva Jožef Jerovšek (SDS) pa je poudaril, da je nekaj v sodstvu treba spremeniti in da ni primerno, da se to odziva z navedbami, so to posegi v njegovo neodvisnost. Z nekoliko okrepljenim nadzorom nad delom posameznikov želimo le izboljšati kakovost in splošni vtis delovanja slovenskega sodstva, je pojasnil Jerovšek.