Ponedeljek, 17. 6. 2024, 14.31
6 mesecev, 1 teden
Poslanci Golobu zastavili tudi vprašanja o ureditvi plačnega sistema in o nasilju v šolah #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,99
"Ker se je v preteklosti parcialno posegalo v plačni sistem, so danes razmere takšne, kot so, nekateri stavkajo, drugi izsiljujejo in tretji so nezadovoljni. Te stvari moramo reševati celovito," je v odgovoru na vprašanje poslanke SDS Jelke Godec glede ureditve plačnega sistema poudaril predsednik vlade Robert Golob. Premier Golob je na začetku redne junijske seje odgovarjal na vprašanja poslancev v zvezi z ureditvijo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, nedostopnostjo javnih storitev zaradi stavk, nasiljem v šolah in nadaljevanjem obnove po vremenskih ujmah.
Poslanec NSi Janez Žakelj je v poslanskem vprašanju opozoril na dolge čakalne vrste na upravnih enotah, saj nekatere izmed njih stavkajo: "Kdo je kriv, se sprašujemo? Upravni delavci, ki za minimalno plačo poslušajo gnev državljanov, ali neučinkovita vlada, ki iz dneva v dan zaostruje in komplicira postopke?"
Golob je odgovoril, da vprašanje plač v javnem sektorju ni nekaj, kar bi nastalo čez noč, in ga tako enostavno tudi ni mogoče rešiti. Poudaril je, da so se težave lotili celovito, ker se je v časih prejšnjih vlad nakopičilo preveč nesorazmerij zaradi parcialnih ukrepov, da bi bil sistem sploh še vzdržen. "Ravno stavke, ki smo jim priča, so rezultat parcialnih rešitev prejšnjih vlad in zato smo, kjer smo," je ocenil.
Spomnil je, da se je v dogovoru o časovnici vlada zavezala, da pred 13. septembrom ne bo začenjala ločenih pogajanj oziroma sklepala ločenih dogovorov s katerim od sindikatov. Pogajanja tako potekajo z vsemi sindikati, ki se jih želijo udeleževati. Vse ostale pa je povabil k udeležbi na krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja in na tako imenovanih stebrnih pogajanjih.
Ob tem je izpostavil, da je prvotni vladni predlog, ki je še vedno na mizi, predvideval, da plačna reforma najprej uredi položaj zaposlenih v javnem sektorju, katerih osnovna plača je nižja od minimalne. Tako bi bila po predlogu osnovna plača vseh zaposlenih v javnem sektorju vsaj minimalna.
Razlog, da ta predlog še ni uveljavljen, pa je v sindikatih, ki se po njegovih besedah ne borijo le za najslabše plačane delavce, pač pa tudi, da bi tudi vsi ostali prejeli sorazmerno večje plače. "Zato so pogajanja trda, kompleksna," je pojasnil.
Žakelj je dejal, da gre za izgovore, ki jih poslušajo že dve leti. Ob tem je spomnil na številne zamike in neizpolnjene roke pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja. Predsednik vlade je kot razlog za zamudo izpostavil lanskoletne poplave. "Zaradi poplav so vsi sindikati razen enega razumeli, da bo zamik pri izvajanju plačne reforme nujen," je poudaril.
Golob: Nekateri stavkajo, drugi izsiljujejo in tretji so nezadovoljni
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je predsedniku vlade zastavila vprašanje v zvezi z ureditvijo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju v Sloveniji. Zanimalo jo je, ali so preučili odločitev ustavnega sodišča glede plač sodnikov.
"Sodniki in tožilci ter njihova materialna neodvisnost so temelj vsake pravne države. Vse od leta 2012 so sodniki in tožilci v neenakopravnem položaju z ostalimi javnimi uslužbenci," je v uvodu poudaril predsednik vlade.
"Ker se je v preteklosti parcialno posegalo v plačni sistem, so danes razmere takšne, kot so, nekateri stavkajo, drugi izsiljujejo in tretji so nezadovoljni. Te stvari moramo reševati celovito," je poudaril Golob in znova izpostavil zavezo vlade, da bodo pogajanja, ki so v sklepni fazi, skušala urediti naenkrat. Pojasnil je, da je treba plače, ki so realno zaostajale za inflacijo, uskladiti. "Vsa dejanja vaše stranke gredo v smer demoliranja pravne države, vključno s plačami sodnikov, ki so talec druge Janševe vlade," je odgovoril Godčevi, ki je ugovarjala, da bi lahko poznejše vlade ukrepe odpravile, a jih niso.
"Proces bomo izpeljali do konca. Zavedamo se ustavne odločbe in jo bomo tudi izvršili," je dejal Golob.
Golob: Do sedaj predstavljeni ukrepi niso bili zadostni
Poslanka Iva Dimic (NSi) je v poslanskem vprašanju Golobu spomnila na nedavni primer medvrstniškega nasilja na brežiški osnovni šoli in opozorila, da so že maja lani seji parlamentarnih odborov vlado pozvali k ukrepanju. "Vedno znova nas pretresajo poročila o podobnih dogodkih, vendar kakšnih konkretnih rešitev še vedno nismo slišali ne videli," je bila kritična.
Golob je pritrdil, da je problematika medvrstniškega nasilja "izjemno resna". "Ta problem, ki se je iz Združenih držav Amerike prelil v Evropo, bo žal najverjetneje postajal vedno večji, zato klasični normalni odzivi ministrstev, najverjetneje tudi policije, na način, kot smo jim bili priča do sedaj, verjetno ne bodo zadoščali," je ocenil. Pojasnil je, da je ministra za vzgojo in izobraževanje danes ponovno pozval, da mu poroča o izvedenih aktivnostih od omenjene seje odborov, in da pripravi načrt, s katerimi ukrepi se bodo skupaj s policijo lotili te problematike.
"Sam ne ocenjujem, da so bili do sedaj predstavljeni ukrepi zadostni," je dejal. Po njegovem prepričanju bodo morali s spremembo zakonodaje redefinirati vlogo staršev in delavcev v šolskem sistemu, slednje tudi opolnomočiti, da bodo lahko to vprašanje ustrezno naslovili. Obenem pa ne verjame, da se da temu družbenemu fenomenu v celoti izogniti.
Ob problematiki medvrstniškega nasilja je izpostavil tudi vprašanja romske manjšine, pri čemer pa je pozval, da se teh vprašanj ne meša, čeprav včasih pride do prepleta. Vprašanja romske manjšine po njegovih besedah namreč zahtevajo posebno obravnavo. "Ni enostavnih rešitev," je dejal in dodal, da bo treba pripraviti poseben akcijski načrt, kako se soočati s tem.
Tretje vprašanje pa je po njegovem to, ali je slovenska policija ustrezno organizirana in pripravljena na soočanje s tem fenomenom medvrstniškega nasilja.
Premier verjame, da bo lahko tudi omenjeni dogodek v Brežicah služil temu, da bodo spremembe učinkovite in da bo v prihodnje obvladovanje tega pojava nekoliko bolj učinkovito. "Danes pa žal moram tudi sam deliti mnenje, da nismo prav posebej učinkoviti pri obvladovanju tega vprašanja," je dodal.
Na vprašanje Dimičeve, ali bo prevzel odgovornost, ker vlada v letu dni ni pripravila zakonodajnih rešitev, pri čemer pa sta nasilje in nestrpnost v šolah intenzivnejša, je odgovoril, da je treba najti učinkovit odgovor. "Učinkovit odgovor ni v tem, da se sprašujemo o politični odgovornosti, učinkovit odgovor je v tem, kako bomo naslovili vprašanje nasilja med vrstniki," meni. Ob tem je vse institucije, tudi vladne in policijo, ponovno pozval, da se medvrstniškega nasilja lotijo z vso resnostjo.
"Odziv na poplave je sicer bil hiter in odločen, a posledic ne bomo mogli odpraviti v rokih, ki bi si jih vsi želeli"
Damjanu Zrimu iz SD je Golobu zastavil vprašanje v zvezi z nadaljevanjem obnove po vremenskih ujmah. Zanimalo ga je, kdaj bodo ljudje, ki so izgubili svoje domove, ponovno spali pod svojo streho ter kaj bo vlada storila, da se izboljšata komunikacija in usklajevanje s prizadetimi prebivalci in občinami ter pospeši izvedba zagotavljanja nadomestnih domov.
Prednostne naloge pri fizični odpravi posledic lanskih katastrofalnih poplav, to je povečanje pretočnosti vodotokov in obnova prizadete infrastrukture, so v celoti opravljene, kar je po besedah premierja Goloba velik uspeh. Si pa želi, da bi bili postopki za preselitev ljudi s prizadetih območij hitrejši.
"Odziv na poplave je sicer bil hiter in odločen, a posledic ne bomo mogli odpraviti v rokih, ki bi si jih vsi želeli," je dejal Golob. Ob tem je spomnil, da so že zaključeni interventni posegi tako na vodni kot cestni infrastrukturi, da se v prihodnosti kaj takšnega ne bi moglo več zgoditi. "To je bila prva prioriteta, saj je logično, da je bila to prva prioriteta," je dejal.
Kot uspešne je označil tudi ukrepe za zagotovitev finančnih sredstev, kar nenazadnje potrjuje dejstvo, da bo Slovenija iz evropskega solidarnostnega sklada prejela nekaj več nepovratnih sredstev od pričakovanj. Medtem ko naj bi po prvih načrtih prejela 400 milijonov evrov, si jih zdaj lahko obeta 428 milijonov evrov. "Višji znesek je odobren in bomo dobili dodatnih 28 milijonov evrov, ki jih v resnici nismo načrtovali," je dejal Golob.
Omenil je tudi uspešno izvedene aktivnosti za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom ter dodal, da je na koncu ostalo 343 objektov na seznamu za odstranitev in nadomestno oziroma nadomestitveno gradnjo. Čeprav stroka pravi, da na določenem območju življenje ni več varno, nekateri lastniki še vedno vztrajajo, da se ne bodo selili, je povedal in dodal: "Tudi jaz bi si želel, da bi bili postopki, kako bi prišli do novih streh nad glavo, hitrejši."
Plenarno zasedanje bodo nadaljevali še v torek in sredo. V torek bodo med drugim obravnavali vladni predlog zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. V sredo bodo med drugim razpravljali o vladnem predlogu novele zakona o kazenskem postopku in novem zakonu o Kobilarni Lipica.
