Pomočnik direktorja – študentsko delo?

Delo prek študentskega servisa je precej spremenilo svoj namen in obliko od začetkov pred petdesetimi leti, ko so študenti za dodaten zaslužek med študijem razvažali mleko po domovih. Danes se prek študentskih servisov ponuja vse vrste del, od tistih preprostejših pa do povsem strokovnih. Ali se študentom zaupajo preveč odgovorna dela glede na njihovo znanje, izkušnje, izobrazbo in status v podjetju? Pregled oglasov spletnih strani s ponudbo študentskega dela opozarja na nekaj očitnih dejstev.

Zahtevni razpisni pogoji Razpisni pogoji za študentsko delo so mnogokrat vsaj enakovredni oglasom, ki ponujajo redno zaposlitev. Med pogoji je mogoče zasledit celovito znanje in delovne izkušnje iz obravnavanega področja, lasten prevoz, različne licence in poklicne kvalifikacije, obvladovanje zahtevnejših računalniških orodij in programiranja, znanje tujih jezikov, polni delovni čas in ponekod celo visokošolsko izobrazbo (!). V bazah s študentskimi oglasi tako najdemo oglase za tržnike, razvojnike, projektante, prevajalce, poslovne sekretarje, predstavnike za odnose z javnostmi, programerje in sistemske administratorje, novinarje in urednike, različne svetovalce in celo izbrane vodstvene položaje.

Iskanje pomočnika direktorja prek študentskega servisa V podjetju Terme Čatež, d. d., na primer prek študentskega servisa iščejo kar pomočnika direktorja Termalnih Riviere. V omenjenem oglasu se pod nalogami zaposlenega pričakuje "pomoč pri planiranju, organiziranju, vodenju dela in zaposlenih ter izvajanju kontrole kakovosti poslovnih procesov", iščejo pa se študenti zadnjih letnikov ekonomske fakultete oziroma drugih družboslovnih fakultet.

"Odskočna deska" in način "uvajanja" delavca Na vprašanje, zakaj so se v podjetju odločili, da za tovrstno delovno mesto poiščejo študenta, so nam odgovorili, da gre pri navedenem delovnem mestu za "odskočno desko za morebitno napredovanje in razvoj mladih kadrov v podjetju" ter da se je tak način "uvajanja" delavca v preteklosti že izkazal za uspešnega. Po njihovem mnenju imajo študenti ob koncu študija že dovolj strokovnih kompetenc, hkrati pa "fleksibilnost dela prek študentskega servisa v prvi fazi zaposlitve na omenjenem delovnem mestu praviloma ustreza tako zaposlenemu kot družbi" in je hkrati izhodišče za poznejše napredovanje.

Fleksibilnost se večkrat omenja kot prednost tovrstne zaposlitve, prav tako pa je z ekonomskega vidika delodajalcu študentsko delo seveda veliko privlačnejše. Zaposlenemu študentu ni treba plačevati regresa, bolniškega dopusta, dopusta, prevoza in malice, hkrati pa je študentsko delo tudi davčno manj obremenjeno. Študenta se lahko odslovi v kateremkoli trenutku, a hkrati lahko tudi v vsakem trenutku sam odide.

"Študenti imajo dovolj kompetenc za tovrstno delo" Za mnenje smo povprašali tudi predstavnike kadrovske službe enega od študentskih servisov, kjer je bil objavljen omenjeni oglas. Po njihovih besedah "imajo študenti dovolj kompetenc, ki jih že kot dijaki in nato kot študenti pridobijo med šolanjem in z delom prek študentskega servisa, prostovoljnim delom, prakso ipd.", da opravljajo tovrstno delo, zato so zgoraj "omenjeno delo ocenili za odlično karierno priložnost za študente, ki končujejo študij". Sicer so nam na omenjenem študentskem servisu zagotovili, da pri zahtevnejših delih vedno ocenijo ustreznost objave.

Izkušnje in gradnja kariere? Hkrati v študentskem servisu poudarjajo, da se s tovrstnim zaposlovanjem študentom omogoča, da se "prvič srečajo z organizacijo podjetij in pravil vedenja v njih, spoznavanjem svojih želj in potencialov, razvijanjem delovnih navad in ustvarjanjem pomembnih stikov za gradnjo kariere". Vsekakor ne gre prezreti pozitivnih učinkov, ki jih ima tovrstno delo za študente, ki jim lahko poleg izkušenj (čeprav neformalnih!) nekoč prinese tudi stalno zaposlitev v istem podjetju, ne gre pa pozabiti na dejstvo, da je za številne mlade študentsko delo v tem trenutku eden osnovnih institutov socialne države.

Ali so na področju potrebne reforme? Delodajalca dejstvo, da lahko z redno zaposlitvijo mladega diplomanta pridobi ustreznejšega, zrelejšega delavca, hkrati pa zavaruje znanje, s katerim razpolagajo v podjetju, in se izogne nezanesljivosti, ki jo s seboj prinese tovrstna oblika honorarne zaposlitve, očitno ne prepriča. S problematiko študentskega dela in nelojalno konkurenco na trgu delu se je ukvarjala že prejšnja vlada, vendar ji reform zaradi referendumskega neuspeha ni uspelo izvesti.

Podaljševanje študija in statusa, malo možnosti zaposlitve za brezposelne diplomante Študentsko delo je bilo v osnovi zamišljeno kot občasno, nezahtevno in prilagodljivo, kot način, da se študentu ublaži socialna stiska, ki se jo preseka z dokončanjem študija in prvo zaposlitvijo. Na to v tem trenutku čaka na tisoče diplomantov. Priča smo trendom podaljševanja študija in statusa, študentsko delo je pač eden redkih načinov, da se mladi prebijejo do mesta v strukturi podjetja, ki ga lahko nekoč nadgradijo z redno zaposlitvijo. Če si brezposelni diplomant, je takih možnosti zelo malo. Za to niso odgovorni delodajalci, področje potrebuje sistemsko ureditev države, saj delodajalci enostavno ne prepoznajo več prednosti redne zaposlitve niti pri najpomembnejših položajih v podjetju. Študente zaposluje večina podjetij, zgoraj omenjeni zgled je pač samo očiten primer delovnega mesta, za katerega bi vsaj v teoriji pričakovali redno in varno delovno razmerje.