Politiki za pokrajine, različno pa o primernosti referenduma

V koalicijskih SDS, NSi in SLS menijo, da bo referendum dal jasne odgovore, ki jih bodo upoštevali pri pripravi zakonodaje. Opozicija referendumu očita nejasnost in možnost več interpetacij.

13 različnih vprašanj V nedeljo bodo volivci odločali o predlogu regionalizacije Slovenije na 13 pokrajin. Na posvetovalnem referendumu bodo ljudem postavili 13 različnih vprašanj, pri čemer se bodo volivci z območja posamezne predvidene pokrajine odločali, ali so za predlagano pokrajino.

Predlagane pokrajine

Predlagane pokrajine so: Celjska, Dolenjsko-belokranjska, Gorenjska, Goriška (Severnoprimorska), Koroška, Osrednjeslovenska, Posavska, Pomurska (Prekmursko-prleška), Obalno-kraška (Južnoprimorska), Vzhodnoštajerska (Ptujsko-ormoška), Savinjsko-šaleška, Mariborska (Osrednještajerska) ter Mestna občina Ljubljana kot posebna pokrajina.

Na nekaterih območjih se bodo volivci poleg tega lahko odločali tudi za ime pokrajine ter o tem, ali so za združitev sosednjih pokrajin.

Na Državni volilni komisiji so določili, da bodo rezultate ugotavljali na občinski, pokrajinski in abstraktno na državni ravni. Ker gre za državni referendum na lokalni ravni pa glasovanje iz tujine in na diplomatskih predstavništvih RS ne bo potekalo.

Dražji od običajnih referendumov Tokratni referendum bo sicer dražji od običajnih, saj bo stal nekaj manj kot štiri milijone evrov, ki jih mora iz proračuna s prerazporeditvami zagotoviti vlada.

Referendum enotno zagovarjajo koalicijske SDS, NSi in SLS.

Janša zavrnil trditev o nejasnosti vprašanj

Premier in predsednik SDS Janez Janša je spomnil, da je referendum pomemben, "na njem pa bo odločal vsak glas". Pri tem je zavrnil trditev, da so referendumska vprašanja nejasna ter da bodo lahko na njem ljudje odločali zgolj o svoji pokrajini. Meni, da ljudi v Prekmurju nima smisla spraševati, ali so za pokrajino na Primorskem. "Kot tudi ni smiselno ljudi v Višnji Gori spraševati, ali so za občino v Kuzmi."

Janša pričakuje spoštovanje izida s strani opozicije Vlada bo po premierovih napovedih takoj, ko bodo znani rezultati referenduma, pripravila nov zakonski predlog in ga poslala v parlamentarno proceduro. Po mnenju predsednika vlade je do konca tega mandata namreč še dovolj časa za sprejem novega zakona o ustanovitvi pokrajin. Pri tem bodo v celoti upoštevali odločitve volivcev, je še zagotovil premier. Ker pa bo za sprejem zakona potrebna dvotretjinska večina v DZ, Janša pričakuje, da bodo tudi v opoziciji upoštevali izid referenduma.

Šrot: Projekt uvedbe pokrajin je dobro pripravljen in je optimalen

Predsednik SLS Bojan Šrot je spomnil, da zgodba o pokrajinah traja že 14 let, v stranki pa so veseli, da je projekt regionalizacije dozorel do te mere, da ga je možno sprejeti. Po Šrotovi oceni je ministru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivanu Žagarju uspelo spraviti vsebino pokrajinske zakonodaje na najvišji nivo konsenza, zato je projekt uvedbe pokrajin dobro pripravljen in je optimalen.

NSi že od nekdaj za decentralizacijo Predsednik NSi Andrej Bajuk je že pred časom poudaril, da je NSi vedno podpirala decentralizacijo Slovenije. Kot je znano, so se v NSi zavzemali za manjše število pokrajin od 13, "ne bodo pa žrtvovali projekta decentralizacije le zaradi tega".

Erjavec: Naj glasujejo po svoji vesti Predsednik koalicijske DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da strankinim članom in simpatizerjem ne bodo dajali nobene usmeritve glede nedeljskega glasovanja, ampak "naj glasujejo po svoji vesti". Pokrajine namreč nikoli niso bile prioriteta DeSUS. Predlog po njegovem mnenju sicer obsega preveč pokrajin, a "očitno je to politična realnost".

Sicer pa sta poslanca DeSUS Franc Žnidaršič in Vili Rezman že pred tem člane stranke pozvala, naj na referendumu o pokrajinah glasujejo proti.

Pahor, Golobič in Kresalova opozarjajo na pomanjkljivost vprašanj Predsedniki opozicijskih SD, Zares in LDS Borut Pahor, Gregor Golobič in Katarina Kresal so skupni novinarski konferenci ob poudarku, da regionalizacijo podpirajo, ponovno opozorili na pomanjkljivost referendumskih vprašanj. Obenem pa so volivce pozvali k udeležbi na referendumu.

Pomisleki glede prenosa pristojnosti in financiranja Pahor je poudaril, da Socialni demokrati nimajo pomislekov le glede števila pokrajin, ampak zlasti glede prenosa pristojnosti in financiranja. Po njegovem mnenju je odprta cela vrsta vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti čez noč. V SD zato predlagajo, da do izteka tega mandata naprej iščejo odgovore na zastavljena vprašanja in v ozračju političnega konsenza nadaljujejo delo po volitvah.

Golobič: Referendum združuje vse napake tega mandata

Za Gregorja Golobiča referendum "združuje vse napake tega mandata". Napovedal je, da se bo referenduma udeležil, ker bi bila odsotnost sicer razumljena kot poziv k neudeležbi. Ob tem je dejal, da spoštuje tako tiste, ki bodo svoje nestrinjanje izrazili s tem, da bodo ostali doma, kot tudi tiste, ki se bodo referenduma udeležili in bodo glasovali proti.

Kopica odgovorov na kopico vprašanj V LDS so po besedah Kresalove prepričani, da bi morala referendumska vprašanja odgovoriti na več vprašanj, od davčnega bremena do boljšega odločanja, na referendumu ba se bo odgovarjalo le na vprašanje, ali se ljudje v pokrajini počutijo doma. "Kopica vprašanj, na katere ne vemo vnaprej odgovora, pa bo dala kopico zelo različnih odgovorov na podlagi tega referenduma," je dejala Kresalova, ki sicer meni, da je prav, da ljudje gredo na volišča.

SNS proti drobljenju Slovenije

Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je posvetovalni referendum predvolilna poteza predsednika vlade, s katero skuša "izsiliti, da bi ljudje dali kakršen koli glas na referendumu, ne glede na to, kakšna bo opredelitev, in poskuša s tem legitimizirati delitev Slovenije na tako majhne pokrajine, kot jih predlagajo". V SNS so proti drobljenju Slovenije na tako majhne pokrajine.

V Lipi se v referendumsko kampanjo niso vključili. Po oceni njenega predsednika Saša Pečeta pomeni referendum zgolj preverjanje javnega mnenja. Peče meni, da bodo milijoni evrov, ki bodo porabljeni za izvedbo referenduma, vrženi proč glede na to, da vsa zastavljena vprašanja ne bodo potekala na nacionalni ravni.

Župani predlagane Mariborske oziroma Osrednještajerske pokrajine različno o primernosti vladnega modela

Predlagana Mariborska oziroma Osrednještajerska pokrajina bi imela 22 občin s skupaj 234.000 prebivalci. Njihovi župani brez izjeme podpirajo regionalizacijo države, veliko manj enotni pa so pri ocenjevanju primernosti vladnega modela, smiselnosti posvetovalnega referenduma in možnosti, da bi bila pokrajinska zakonodaja sprejeta še v tem mandatu.

Kangler za ime Štajerska "Kot politik sem se zmeraj zavzemal za decentralizacijo države, saj bomo lahko znotraj pokrajine sami kreirali monetarno in investicijsko politiko. Sami se bomo lahko odločali, brez vpliva centra. Upam, da se bo čim več nalog preneslo s središča države na pokrajine. Obkrožil bom ime Osrednještajerska pokrajina, čeprav se bom pri sprejemanju zakona zavzemal za ime Štajerska," svoje stališče pojasnjuje župan Maribora Franc Kangler.

Po oceni Kanglerja je predlagana pokrajinska zakonodaja ustrezna. "Potrebno bo le urediti nekatere postopke - da bi predsednika pokrajine volili večinsko, tako kot župana, in da bi v pokrajini okrepili njegovo funkcijo." Kangler ne verjame, da bo zakonodaja sprejeta še v tem mandatu. Kot pravi, bi bilo zaradi skorajšnje volilne kampanje "higienično", da bi zakonodajo sprejel nov državni zbor.

Kompromisarski zemljevid Predlagan pokrajinski zemljevid župan Miklavža na Dravskem polju Leo Kremžar ocenjuje kot "kompromisarski". Po njegovih besedah ima kot vsak kompromis tudi ta veliko pomanjkljivosti. "Število pokrajin je odločno preveliko. Ustreza predstavam o velikem številu nemočnih, za državo nenevarnih sogovornikov. Manjše število bi pomenilo večje, močnejše in za državni centralizem neprijetnejše sogovornike. Število pokrajin ni rezultat vsebine dela le-teh, temveč rezultat politične matematike."

Kremžar ne vidi možnosti, da bi bila pokrajinska zakonodaja sprejeta še v tem mandatu, glede referenduma pa meni, da je popolnoma nepotreben.

"Zgrešen in vsiljen" "Gospodarstveniki v glavnem niso brali zakonov, župani pa se večinoma odločajo politično in ne razvojno, glede na voljo svojih strankarskih vodstev, včasih tudi z iluzijo, da bo sredstev za občine zaradi pokrajin več," je kritičen župan Ruš Vili Rezman. Po njegovih besedah je referendum "zgrešen in vsiljen", predlagana pokrajinska zakonodaja pa neustrezna. "Nima zadostne politične podpore, nasprotuje ji stroka, neracionalno in na silo oblikuje preveliko število pokrajin."