"Pokojnina ni nekaj, kar bi mlad človek kdaj videl" (video)

Zadolževanje Slovenije se dogaja na račun mladih in prihodnjih generacij, dolg države vsako uro naraste za milijon evrov, za odplačevanje obresti gre letno milijarda, v državi je skoraj 127 tisoč brezposelnih, slaba polovica teh je mlajša od 40 let, država pa vsakemu novemu državljanu ob rojstvu "podari" 12 tisoč evrov dolga.

Na našteto opozarjajo v nedavno ustanovljeni Iniciativi proti nadaljnjemu zadolževanju Slovenije na račun mladih in prihodnjih generacij, pod katero so začetne podpise prispevali predstavniki treh društev in poslanec državnega zbora, član Slovenske demokratske stranke Andrej Čuš.

Iniciativa težave Slovenije med drugim vidi v: - nenehnem in netransparentnem zadolževanju zgolj zaradi socialnega miru, - politiki, ki ne vključuje potrebnih reform, - nepravični politiki, ki mladim ne omogoča razvoja potencialov, s tem pa mlade sili v tujino, - izredno togi zakonodaji, zaradi katere so plače preobremenjene, mladi pa so zato v podrejenem položaju.

Pokojnina ni nekaj, kar bo mlad človek kdaj videl "Mladi ne želijo varčevati za odplačevanje neodgovornih predhodnih potez politikov, ampak za osamosvojitev, za nakup avtomobila, stanovanja, za načrtovanje družine," pravi poslanec Čuš, za katerega je največji poraženec krize ravno generacija mladih.

"Iz proračuna leta 2008 smo za pokojnine namenili 500 milijonov evrov, lani že 1,6 milijarde evrov, to kaže na to, da je treba nekaj narediti na področju pokojninske blagajne. Mladi so danes izrazito demotivirani, ker so prepričani, da je pokojnina nekaj, česar ne bodo videli," izpostavlja Čuš. Pri tem dodaja, da bi morali pokojnine, ki ne temeljijo na plačanih prispevkih, plačevati iz fonda pristojnih ministrstev, ne pa iz pokojninske blagajne.

V petih letih bi javni sektor skrčili za 10 odstotkov V iniciativi predlagajo, naj država prihranke išče v javnem sektorju. Rešitev bi bila, da država v prihodnjih petih letih odpusti tri odstotke najslabše ocenjenih zaposlenih, obenem pa na novo zaposli odstotek mladih, ki imajo zagon in bi želeli delati, pravijo.

Del rešitve so tudi alternativnimi viri za polnjenje proračuna, v tej luči se jim zdi zanimiva zamisel o legalizaciji konoplje za medicinske namene, pospešiti pa bi morali tudi privatizacijo državnih podjetij, kar bi prav tako pomenilo dodatne proračunske prihodke, dodajajo.

Volilna pravica naj nastopi s 16. letom Da je Slovenija ena izmed držav Evropske unije, kjer imajo mladi najmanj možnosti za uresničitev svojih idej, je prepričan Alen Hliš iz društva Mladi za Slovenijo. "Vlada ima polna usta mladih, a v resnici mladi niso v nobenih strukturah, kjer bi lahko soodločali, čeprav imamo ideje," je povedal Hliš.

Sistem načrtno ustvarja apatične mlade, teh politika danes ne zanima, če bi imeli možnost soodločati, bi bilo to drugače, pa je ugotavljala Nina Žoher iz Društva evropska Slovenija, prepričana, da je prava rešitev uvedba volilne pravice z dopolnjenim 16. letom starosti.

Podpise proti zadolževanju bodo v iniciativi zbirali do konca maja, Čuš pričakuje, da jih bodo zbrali deset tisoč.

Vlada naj da mladim mesto v ekonomsko-socialnem svetu Hkrati pozivajo vlado, da se z njimi sestane in z reprezentativnimi mladinskimi organizacijami podpiše medgeneracijski dogovor, njihovega predstavnika pa vključi v ekonomsko-socialni svet.

Poleg že omenjene reforme javne uprave vlado tudi pozivajo, naj preneha zadolževati državo na tujih trgih, pristopi k reformam, razbremeni tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, ter pripravi in izvede ukrepe, ki bodo koristili mladim, na primer stanovanjski program, s katerim bi jim ponudili prazna stanovanja na trgu.