Pogojna ali prava Jankovićeva kandidatura?

Vrh in "srednji menedžment" v Pozitivni Sloveniji, pa tudi vladne in poslanske strukture, še vedno upajo, da bi se lahko do 19. oktobra še kaj spremenilo in Zoran Janković ne bi šel zares do konca pri ponovnem naskoku na vrh stranke, ki lahko povzroči potres na političnem prizorišču, vključno s padcem vlade.

Usodna trinajstica Malo pa je tistih, ki še verjamejo, da po 13. uri, ko je napovedana novinarska konferenca, z Magistrata ne bi prišla novica, da je ljubljanski župan dal soglasje h kandidaturi za predsednika največje vladne stranke.

Iz Beograda s tesnobo Predsednica vlade Alenka Bratušek bo novico pričakala v Beogradu, kjer je na obisku pri srbskem premierju Ivici Dačiću, a težko je verjeti, da ne ve, kaj lahko pričakuje. Poglejmo, kakšni so lahko scenariji po Jankovićevi odločitvi. Če jo bo seveda res sporočil, ker se rok za oddajo soglasja formalno izteče šele ob polnoči, zato bo črno na belem jasna šele jutri, ko bodo v PS odpirali pošto.

Zelo uživa, ko preseneča Janković je namreč v dozdajšnji politični karieri odločitve sporočal v zadnjem trenutku, običajno pa je vlekel poteze, ki niso bile pričakovane, ali pa so se vsaj v nekaterih podrobnostih razlikovale od napovedi in tako še povečevale napetost.

Scenarij ena Mogoče je, da bo Janković napovedal kandidaturo in pojasnil, zakaj se je tako odločil. V tej najbolj "čisti različici" lahko pričakujemo sklicevanje na strankin program, ki se ne uresničuje, in kritično analizo dela vlade. Ljubljanski župan sicer javno ni bil zelo kritičen do dela vlade. Na novinarskih konferencah je večkrat dejal, da vlada dela dobro, čeprav je nekaterim ukrepom nasprotoval.

"Z Bratuškovo ne moreva biti konkurenta" Tako je recimo julija dejal, da z Bratuškovo ne moreta biti konkurenta, da je izjemna predsednica vlade in da se njegovo obdobje počasi izteka, saj je star 60 let. A seveda se lahko Janković zdaj "obesi" recimo na proračuna, ki ju je vlada poslala v parlament, v Bruselj pa poročala o ukrepih.

Scenarij dva in "Srečno, Slovenija" Napoved kandidature in neki pogojnik, s katerim bi stopnjeval napetost do 19. oktobra, ko bo okoli 2500 članov volilo novega predsednika oziroma predsednico stranke, se zdi ravno tako verjeten. Spomnimo na Jankovićev formalni umik z vrha PS pred oblikovanjem vladne koalicije: "Podpisani Zoran Janković odstopam s funkcije predsednika PS z datumom imenovanja nove vlade pod vodstvom Alenke Bratušek. Srečno, Slovenija!" Tudi pri odstopu s funkcije predsednika PS dva meseca pred tem je šlo za zamrznitev predsednikovanja, čeprav je imela učinek odstopa.

Scenarij tri in grenko spoznanje V javnosti se pojavlja tudi možnost, da bi Janković dal soglasje in se umaknil na kongresu, a vprašanje je, zakaj bi to storil. Če v pogajanjih, ki so nedvomno potekala med Jankovićem ter vodstvom stranke in vplivneži na levici, ki jih Janković spoštuje ali jih je spoštoval, niso našli dogovora, ni jasno, zakaj bi se to v naslednjih 17 dneh spremenilo. Razen seveda, če bi presodil, da obstaja kar nekaj možnosti, da ne bi bil izvoljen.

Scenarij štiri in racionalni preblisk Možen bi bil tudi scenarij Jankovićeve odpovedi kandidaturi in poznejša nova politična pot, a za to ni veliko možnosti. Ljubljanski župan je namreč ustanovitelj Pozitivne Slovenije, ki je bila do prihoda Bratuškove skorajda "one man band". Ta scenarij bi se lahko uresničil edino v primeru "racionalnega prebliska", ki bi sledil premisleku o posledicah kandidiranja za stabilnost države. A v dozdajšnji karieri je Janković deloval čustveno in intuitivno.

Scenarij pet in teorija zarote Da Janković ne bi dal soglasja, je malo možnosti. V tem primeru bi se verjetno v javnosti takoj začele interpretacije s teorijami zarote, da je šlo za spretno igro, po kateri bo ljubljanski župan še vedno vlekel niti iz ozadja.