Četrtek, 7. 3. 2019, 14.44
5 let, 8 mesecev
Pogled iz bolnišničnih sob mariborske nevrokirurgije bo zdaj drugačen #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Na oddelku za nevrokirurgijo UKC Maribor so danes odprli galerijo na prostem, s katero so polepšali pogled iz bolnišničnih sob. Če so bolniki prej skozi okna gledali siv betonski zid z vidno jekleno konstrukcijo, jih bodo zdaj v času zdravljenja spremljale poslikave.
Že majhne spremembe v okolju pomembno vplivajo na počutje ljudi, poudarja pobudnica akcije Galerije skozi okno fizioterapevtka Lilijana Jarh, ki je tudi vodja projekta Zgodba o klopeh in ljudeh. "Kadar je izguba velika, je vsak del, ki nam pomaga, da lažje prenesemo, si opomoremo, pomemben," je ob tem za STA povedala fizioterapevtka Jarh. In tako že prvi pogled na majhne spremembe lahko prinese velike razlike.
Kar pa velja tudi za poslikave betonskega zidu, ki so ga do zdaj praznega, sivega, umazanega in hladnega iz svojih bolnišničnih sob na Oddelku za nevrokirurgijo UKC Maribor gledali bolniki. "Pogledi iz vseh sob, kjer so številni bolniki zaradi težkih bolezni hospitalizirani več mesecev, so bili enaki. Kolegica, ki je na tem oddelku zaposlena, me je tik pred novim letom vprašala, ali lahko pomagam, da bi bilo drugače, nekoliko bolj prijazno," na STA navajajo besede pobudnice akcije poslikave zidov.
Otroci so tudi avtorji podob Maribora
Na javni poziv Lilijane Jarh za izvedbo projekta preobrazbe sten se je s finančno podporo odzval Marko Novak iz Hrastja, podatek navaja STA. Z vodjo Likovne šole ArtDidakta Jasmino Granduč pa so naredili zasnovo galerije pred okni bolnišničnih sob. Vedute mesta Maribor so naslikali udeleženci likovne šole, predvsem otroci, njihove slike pa so na vodoodpornih panojih, vpetih v steno.
S podobnimi akcijami namerava Lilijana Jarh nadaljevati tudi v prihodnje: "V tem letu si želim, da bi lahko realizirali prijaznejšo ureditev lokacije ob zgradbi onkološkega oddelka, kjer delam. Bolniki, njihova težka bolezen in krhkost ter žalost svojcev me globoko notranje nagovarjajo. S pomočjo krajinske arhitektke Tine Kuhar, ki je začutila pomen takšnih dejanj, bi radi naredili mini park s klopmi, nekaj zelenega za številne, ki se na onkologiji zdravijo, in njihove najbližje, kadar jih obiščejo. Prijeten kotiček bi dal možnost za kratek umik, ki ga betonsko parkirišče, ki trenutno obdaja zgradbo, ne omogoča. Postal bo, če nam le uspe, tudi del terapije."
STA
