Socialni partnerji v pogajalski skupini za reformo trga dela so razpravljali o krajših odpovednih rokih in nižjih odpravninah. Sindikati pogrešajo varno prožnost, vlada bo pripravila nove rešitve.
Kot je po pogajanjih povedal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, so danes nadaljevali s postopki odpuščanja in se ustavili pri vprašanjih, ki zadevajo odpovedne roke in odpravnine. Modificirani predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sicer glede na predhodno predvidene spremembe odpovedne roke skrajšuje z največ 90 na največ 60 dni, odpravnine pa z ene petine osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (osnova bi bila enako kot sedaj povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih) na eno četrtino.
Po Zorkovih besedah je sindikalna stran danes zahtevala, da se vprašanje odpovednih rokov in odpravnin poveže z višino nadomestil za brezposelnost in obdobjem njihovega prejemanja, kar sicer ureja predlog zakona o urejanju trga dela.
V tem predlogu je trenutno predvideno znižanje višine denarnega nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove. Zgornja časovna omejitev prejemanja nadomestila naj bi se znižala s sedanjih 25 mesecev (kar je veljalo za starejše od 55 let z več kot 25 leti zavarovalne dobe) na 18 mesecev (enako kot sedaj za starejše od 50 let z več kot 25 leti zavarovalne dobe).
"Predlog reforme ne gre v pravo smer"
Predlog reforme trga dela, ki na eni strani skrajšuje odpovedne roke in znižuje odpravnine, na drugi strani pa znižuje višino nadomestil za brezposelnost in čas njihovega prejemanja, ne gre v pravi smeri, je prepričan Zorko. To stališče so sindikati danes predstavili tudi ministru za delo, družino in socialne zadeve Andreju Vizjaku, ki naj bi glede na današnjo razpravo do četrtka pripravil spremembe predloga reforme trga dela na področju varne prožnosti.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je po srečanju dejal, da so se danes "lovili na malenkostih", da so se dotaknili odpuščanja in odpovedi pogodbe s ponudbo nove, da pa nikakor niso našli skupne rešitve. Ker so delno omejeni z zakonom o urejanju trga dela, torej z nadomestili za brezposelnost, bi to lahko prineslo težave, je dejal in spomnil, da se jim z usklajevanjem reforme mudi. Vlada je namreč kot rok za dogovor socialnih partnerjev postavila konec oktobra.
Antauer: Optimizem me je zapustil
Ob tem je predstavnik delodajalcev izrazil upanje, da bodo kompromisni teksti, ki naj bi jih na podlagi današnje razprave pripravilo ministrstvo, dobra osnova za nadaljnja pogajanja. Predlogi zakonodaje namreč v DZ ne smejo nedorečeni in nerazumljivi, je izpostavil. Delodajalci so sicer danes po Antauerjevih besedah večkrat opozorili, da je položaj zdaj takšen, da si ne upajo zaposlovati, to pa pomeni bistveno manj zaposlenih, manj davkov, manj prispevkov in bolj depresiven občutek tako pri njih kot pri (potencialnih) delavcih.
Kot je še dejal, ga je optimizem zapustil. Če bodo v predlogu ZDR glede na obstoječi zakon ostale le majhne razlike, novega zakona ne potrebujemo, saj ne bo prinesel nobene dodane vrednosti, koristi ali olajšanja zaposlovanja.
O pogodbah za določen čas oz. njihovih kvotah, ki so bile v središču razprave minuli petek, pa jih pogajalska skupina še ni dorekla, danes ni bilo govora. Po neuradnih informacijah naj bi sicer sindikati zahtevali, da se kvoto v ZDR postavi pri petih odstotkih (o višjih deležih, vendar ne nad 15 odstotkih, bi se bilo mogoče nato dogovoriti v kolektivnih pogodbah določenih panog), delodajalci pa, da bo kvota, če že mora biti določena, pri najmanj 30 odstotkih. Pogajanja se bodo ta teden izjemoma nadaljevala v četrtek; v petek jih torej ne bo.
2
