Sobota, 7. 10. 2023, 22.13
1 leto, 2 meseca
zgodbe navdiha
"Po epidemiji se je pokazala prava slika. Pomoč potrebuje na sto tisoče Slovencev."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,67
"Vse delamo z namenom, da bi bilo življenje ljudi, ki se znajdejo v kočljivem trenutku v za njih nerešljivi situaciji, bolje. Da sestavijo mozaik in jim damo nove veščine, da bodo zadovoljni. Pomoč danes potrebuje ogromno ljudi, na sto tisoče Slovencev," v intervjuju za Siol.net pove Nataša Sorko, humanitarka in predsednica sveta Fiho (Fundacija za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij), ki te dni praznuje četrt stoletja delovanja. Fiho pomaga najbolj ranljivim ljudem za reševanje socialnih stisk in težav ter socialnih potreb posameznikov.
Nataša Sorko.
Nataša Sorko je socialna pedagoginja in družinska terapevtka. Je strokovni vodja programov v društvu Žarek upanja, kjer izvajajo programe psihosocialne pomoči družinam, ki se soočajo s težavami z zasvojenostjo z alkoholom in je tam tudi zaposlena.Od lanskega leta je predsednica sveta Fiho, ki šteje 23 članov. Državni zbor imenuje 20 članov, vlada tri. Dejavna je predvsem na humanitarnem področju.
Fiho je vezni člen, ki skrbi za pomoč najbolj ranljivim v družbi. Kako je nastala in kako delujete?
Že od nekdaj je Loterija Slovenije namenjala denar za humanitarne, invalidske in tudi športne organizacije. V nekdanji državi Jugoslaviji je v sklopu loterije že od leta 1973 deloval loterijski svet. Ko se je kasneje naša država osamosvojila, je bilo treba urediti delovanje oziroma razdeljevanje tega denarja od dobitkov na drugačen način.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je tako nastala pobuda, da bi se ustanovila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in državni svet je sprejel sklep o ustanovitvi fundacije. Loterija Slovenije je vedno imela jasna merila glede delitev sredstev in vse od začetka je tako tudi v fundaciji. Pravilnik določa natančen način zakaj, komu, kako, koliko in za kakšen namen bodo razdeljena sredstva, na primer za samodelovanje, za posebne socialne programe, za naložbe.
Financirate in sofinancirate torej različne programe in storitve za reševanje socialnih stisk in potreb. Koliko Slovencev potrebuje pomoč?
Težko govorimo o zelo natančni številki, ampak jih je ogromno. Ocena je, da se v programe invalidskih in humanitarnih organizacij vključuje več kot 400 tisoč različnih posameznikov. Če bi sešteli pri vseh organizacijah vse vključene uporabnike, bi dobili zelo veliko številko in lahko bi se vprašali, kdo pravzaprav ni nekam vključen. En uporabnik namreč lahko išče pomoč tudi pri več organizacijah hkrati, na primer v Slovenski Karitas, v Rdečem križu Slovenije in še v drugih organizacijah.
Število uporabnikov, ki potrebujejo pomoč, se povečuje. Stiske ljudi so bolj poglobljene, kar se je pokazalo zlasti po epidemiji covid-19. Potrebujejo več opore in podpore organizacij. Stiske so bolj kompleksne in enostavno ne zmorejo več sami.
"Opažamo, da po epidemiji pomoč išče vedno več zaposlenih revnih moških, ki so samski."
Kako konkretno pa jim pomagate?
Oba stebra, invalidske in humanitarne organizacije, tvorno sodelujeta in se dopolnjujeta. Humanitarnih je sicer več in tudi storitve so drugačne, a oba sta še kako nujna. Glavni cilj obeh je, da se opolnomoči te ljudi, da se jih okrepi in se jim da, kar potrebujejo, da postanejo bolj aktivni državljani. Da postanejo aktivni sooustvarjalci naše družbe, ne glede na njihove oviranosti ter da skušamo najti pot za reševanje stisk, da ljudje sami najdejo vzvode, da bi lahko iz stiske rešili sebe in s tem opolnomočili tudi družinske člane.
Fundacija je za invalidske in humanitarne organizacije izjemnega pomena. To je v Sloveniji praktično edini vir, za katerega organizacije vedo, da bodo že konec prejšnjega leta načeloma vedele, s čim razpolagajo naslednje leto in da je financiranje zelo redno. Hkrati pa fundacija omogoča nekaj, česar ne omogočajo državni razpisi, to so naložbe. Organizacija torej lahko kandidira s prijavo naložbe, na primer za opremo za bivalne prostore, nakup avtomobilov za terensko delo, prilagojena vozila za invalidske organizacije in podobno. Vse to lahko financira Fundacija, kar pa je velika razlika v primerjavi z nekimi drugimi možnostmi sofinanciranja.
Od leta 2013 beležimo med 27 in 30 invalidskih organizacij, ki so v letu 2023 prijavile nekaj manj kot 290 različnih programov. Na drugi strani smo lani financirali skoraj 90 humanitarnih organizacij, ki so prijavile več kot 420 različnih programov.
Pogosto z njihove strani slišimo, da bi bilo brez vaše pomoči ogroženo marsikatero življenje, tako pri invalidskih kot humanitarnih organizacijah.
"Najbolj šteje občutek, ko sočloveku odpreš nova vrata in ga rešiš iz življenjske stiske."
Absolutno se strinjam. Mislim, da si nihče med njimi ne predstavlja, da fundacije ne bi bilo. Zanje je naša pomoč življenjskega pomena in posledično seveda za vse uporabnike, ki so vključeni v njihove storitve in programe pomoči, ki jih nudijo posamezniku, družini, skupnosti.
Se vas je kakšna zgodba posebej dotaknila?
Zagotovo ... Ampak največ šteje občutek, ko sočloveku odpreš nova vrata, mu pokažeš pot iz življenjske stiske. Šele takrat zares vidiš, kako zelo pomembno je, da smo kot družba tako zelo odgovorni, da zmorejo invalidske in humanitarne organizacije organizirano delovati in da je v njih toliko požrtvovalnih posameznikov, ki so tudi svoje življenjsko poslanstvo namenili temu, da bodo prepoznavali in reševali težke situacije. Ker ljudje v stiski tega sami enostavno ne zmorejo.
Ko rešijo svoje težave in se vključijo v socialno mrežo, so tudi invalidska ali humanitarna organizacija v bistvu njihova razširjena socialna mreža. Včasih je invalidska ali humanitarna organizacija neka nova družina tem ljudem, ki so se znašli na robu.
Med najbolj svežimi spomini je zgodba moškega, ki je ostal brez strehe nad glavo in je živel z drugimi v bivalni enoti s souporabo kuhinje in kopalnice. S pomočjo Fundacije in tudi mreženjem drugih inštitucij v državi nam je uspelo, da se bo v prihodnjih dneh preselil v neprofitno stanovanje in bo zaživel sam. To je izjemen dosežek, da bo ta korak po 15 letih zmogel sam. Da se je osebno okrepil in naučil ravnati tudi z denarjem.
"O natančni številki pomoči potrebnih težko govorimo," pravi sogovornica in razloži, zakaj:
Od kod sredstva za dejavnost fundacije? Kakšni so sicer prihodki organizacije?
Fundacija se pretežno financira samo iz koncesijskih dajatev klasičnih in posebnih iger na srečo. Sicer si prizadevamo, da bi imeli še kakšen bolj stalni vir sredstev, ampak trenutno so to koncesijske dajatve in dividende Loterije Slovenije.
Za primerjavo, leta 1998 je bilo na voljo slabih pet milijonov in pol sredstev, v lanskem letu slabih 18 milijonov in pol evrov, tako za invalidske kot humanitarne organizacije. Letos se je finančni načrt povečal za 15 odstotkov. Stvari se premikajo, so pa organizacije res težko odvisne samo od tega denarja.
Mnoge humanitarne organizacije zato izvajajo tudi različne socialno-varstvene programe in tako pridobivajo tudi sredstva iz drugih virov. Na ta način si pomagajo, da lahko še bolj intenzivno razširijo svojo dejavnost. Fundacija je definitivno neprecenljiv, nenadomestljiv in izjemno pomemben vir, ampak tudi tu so sredstva žal omejena.
- s plačili koncesijskih dajatev za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo,
- s plačili koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo,
- s plačili dajatev za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo.
FIHO upravlja tudi s sredstvi, ki jih pridobiva z darili, volili in drugimi prihodki.
Letos razpis fundacije presega 21 milijonov evrov. Kdo se lahko prijavi na razpis in kdo odloča o razdeljevanju sredstev?
Kot vsako leto se na razpis lahko prijavijo tiste organizacije, ki imajo po zakonu status invalidske ali humanitarne organizacije.
Za sredstva v programih in črpanje sredstev odloča komisija. Na invalidski strani Komisija za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam in na humanitarni Komisija za razdeljevanje sredstev humanitarnim organizacijam. To so člani sveta, ki so jih delegirale organizacije in jih je potrdil državni zbor. Imajo široko znanje in vpoglede, hkrati pa tudi Fundacija skrbi za nadzor porabe denarja in izvajanja programov.
Vsako tretje leto obiščemo vsako organizacijo in pregledamo vsebinsko in finančno izvajanje programa, delovanja in naložb. Tako je Fundacija zelo dobro seznanjena z vsebino dela invalidskih in humanitarnih organizacij in je tudi odločanje o razdeljevanju sredstev lažje.
Nekaj časa za prijavo na razpis je še?
Drži, rok za oddajo je 23. oktobra.
Finančni načrt je s sprejemom tega za prihodnje leto znan. Znana je razdelitev sredstev, ki so predvidena po finančnem načrtu. Kako natančno pa morajo organizacije opredeliti, kaj bodo s tem denarjem?
Organizacije na razpis prijavijo delovanje, posebne programe in naložbe. Potem pa morajo zelo jasno opredeliti, kakšne programe bodo izvedli, koga bodo vključili, kakšne bodo storitve, ki jih bodo nudile uporabnikom in kolikokrat.
Komisija pregleda vso dokumentacijo in oceni, ali je program ustrezen in koliko sredstev lahko namenijo organizaciji.
Imate tudi rezervni sklad, kjer lahko prosijo za dodatno pomoč.
Res je, en odstotek sredstev je namenjen rezervnemu skladu. Če se organizacija med letom sooča z neko nepredvidljivo situacijo, kot so bile na primer nedavne poplave, lahko pridobijo rezervna sredstva. Ena takih je bila denimo tudi begunska kriza.
Člani Fiha so nesebično priskočili na pomoč prizadetim v nedavnih poplavah. Kakšen je bil odziv?
"Mreženje organizacij je za vso družbo izjemnega pomena," je poudarila Sorko.
V takih primerih je odziv vedno izjemen in tudi tokrat je bilo tako. Nasploh si želimo, da bi bile invalidske in humanitarne organizacije še naprej dobro in še bolj povezane, da bi bilo med njimi še več sodelovanja.
Fiho v prihodnjem tednu praznuje 25 let delovanja. Kako dobro vas poznajo ljudje?
Glede na to, da je v invalidske in humanitarne organizacije vključenih zelo veliko ljudi, ki jim s sredstvi pomaga tudi Fiho, se dober glas o Fundaciji širi tudi na ta način. Seveda tudi prepoznavnost Fundacije. A smo mnogo več.
Gre resnično za kontinuirano strokovno delo za pomoč tako invalidskim kot humanitarnim organizacijam, ki nato pomagajo človeku, ki potrka na vrata, bodisi z osebno, duševno, materialno, finančno ali kakršnokoli drugačno stisko.
Oktobra letos Fundacija za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (Fiho) praznuje 25 let svojega delovanja. Fiho je vezni člen, ki skrbi za neposredno pomoč najbolj ranljivim ljudem, saj (so)financira posebne socialne programe in storitve za reševanje socialnih stisk in težav ter socialnih potreb posameznikov. Portal Siol.net in Fundacija FIHO sta v sodelovanju predstavila več zgodb navdiha - zgodb humanitarnih in invalidskih organizacij, ki s svojimi programi pomagajo najranljivejšim posameznikom v Sloveniji. Objavljali smo jih ob koncih tedna.
