Parlamentarne stranke kritično o hrvaškem zakonu o zemljiščih

Po mnenju poslanske skupine SLS je zakon notranja zadeva Hrvaške, vendar pa vladi predlagajo, da od Hrvaške doseže zamrznitev izvajanja tega zakona. "V PS SLS predlagamo slovenski politiki, da od Hrvaške doseže zamrznitev izvajanja tega zakona, predvsem v delu, ki je sporen z vidika evropske zakonodaje ter glede ureditve mejnih vprašanj s Hrvaško," je na novinarski konferenci dejal vodja PS SLS Jakob Presečnik. Presečnik: Podpiramo jasno držo Slovenije Ob tem je poudaril, da podpirajo prizadevanja slovenske vlade pri dogovarjanjih glede določenih poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU. "Podpiramo jasno držo Slovenije, da se iz vseh dokumentov, ki so posredovani v Bruselj, črtajo vsi tisti dokumenti, ki kakorkoli prejudicirajo mejo med Slovenijo in Hrvaško," je še poudaril Presečnik. Presečnik je na novinarski konferenci tudi potrdil, da je SLS v DZ vložila zahtevo za obravnavo predloga resolucije o meji s Hrvaško na prvi redni seji DZ. Predlog resolucije je SLS konec oktobra sicer že tretjič vložil v DZ.

"Pričakujemo, da bo kolegij predsednika DZ ta predlog obravnaval v petek," je dejal Presečnik in dodal, da se pri tem nadeja podpore tako na kolegiju kot tudi podpore poslancev vseh strank, "ki javno govorijo, da se zavzemajo za zaščito slovenskega ozemlja in morja". "Zadovoljni smo, da vedno več vidnih Slovencev ugotavlja, da je nujno sprejetje nekega dokumenta, ki bo zavezujoč za vse, ki se v imenu slovenske politike pogajajo o vprašanjih meje," je še dodal Presečnik.

Vajgl: Zelo nesrečna poteza V Zares so mnenja, da bi se Hrvaška morala držati dogovora, da ne sprejme ničesar, kar bi otežilo reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško. Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl (Zares) je novinarjem tako poudaril, da je "zelo nesrečna poteza v času, ki je itak obremenjen s problemi, ki jih poskušamo rešiti, sprejemati nek sporni zakoni. "Mislim, da bi se morali držati osnovnega dogovora, da se ne sprejema ničesar, kar lahko otežuje reševanje odprtih problemov s Hrvaško," je še dodal Vajgl.

Predsednica LDS Katarina Kresal je na novinarski konferenci dejala, da je "najprej potrebno pogledati, ali ta odločitev posega na sporna zemljišča za Slovenijo", potem pa v LDS pričakujejo, "da bo vlada zelo pozorno spremljala" in ko bo ugotovila, "da je možno, da so to tudi sporna zemljišča", da bo "ustrezno reagirala". Kot je navedel vodja PS DeSUS Franc Žnidaršič, o zadevi v PS niso razpravljali. Žnidaršič je ob tem izrazil mnenje, da "nas zakoni, ki urejajo stvari na Hrvaškem, nič ne brigajo". "Če so v neskladju z ustavo ali dogovorom v EU pa bodo itak rešitve doživele konsekvence. Ni dobrih razlogov za 'paniko' na naši strani," je še dodal Žnidaršič.

Janša: Prav je, da slovenska diplomacija reagira Predsednik SDS Janez Janša je glede hrvaškega zakona o zemljiščih v izjavi za javnost dejal, da, kolikor ve, gre za ukrep, ki "ni izrecno naperjen samo proti slovenskim lastnikom, ampak tudi proti slovenskim lastnikom". "Če gre tukaj za parcele, ki so na ozemlju, kjer mi mislimo, da je naše, Hrvaška pa, da je njihovo, se pravi na ozemlju, kjer je potrebno še doseči rešitev in dogovor, potem je prav, da slovenska diplomacija reagira in na to opozori," je dejal Janša. Dodal je še, da gre v primeru ostalih zemljišč, ki se nahajajo na nesporno hrvaškem ozemlju, za hrvaško notranjo stvar.

Jelinčič: Evropo zanimajo lastni interesi Predsednik SNS Zmago Jelinčič je novinarjem v luči v ponedeljek sprejetega zakona izrazil upanje, da bo Slovenija v petek blokirala pot Hrvaške v EU. "Hrvati so v ponedeljek sprejeli zakon, ki nacionalizira slovensko lastnino in po vzoru komunistov po drugi svetovni vojni ter fašistov in nacistov v času druge svetovne vojne razlasti lastnike. To se v moderni Evropi še ni zgodilo in se ne sme dogajati," je dejal Jelinčič in izrazil bojazen, da bo slovenska vlada podlegla pritiskom Evrope, ko gre za vstop Hrvaške v EU. "Evropo zanimajo lastni interesi. Evropa bo silila Slovenijo, da mora priznati Hrvaško in njen vstop, bojim pa se, da bo naša vlada na to pristala, kar bi bilo zelo slabo. Morali bi biti proti vstopu Hrvaške tako v EU kot tudi v Nato," je dejal Jelinčič.

Na MZZ zbirajo podatke

Na MZZ zbirajo podatke o morebitnih posledicah zakona o igriščih za golf, ki ga je v ponedeljek sprejel hrvaški sabor. Kot so na MZZ povedali za MMC RTV Slovenija, "v primeru Slovenije vidimo problem, če bi prišlo do eklatantne kršitve spoštovanja načela nedotakljivosti zasebne lastnine slovenskih državljanov, ki so lastniki zemljišč na Hrvaškem".

"Zakon je v nasprotju z načeli EU" Na zunanjem ministrstvu so za Multimedijski center RTV Slovenija še povedali, da se omenjeni zakon, če ga bodo izvajali v nasprotju z načeli EU, ne zdi sporen le za Slovenijo, temveč tudi za državljane drugih držav, ki so lastniki zemljišč na Hrvaškem. Na vprašanje MMC, ali je ministrstvo že razmišljalo, kako bi lahko ukrepalo, če se bo to zgodilo, so na MZZ odgovorili, da imajo dogovorjen forum znotraj EU, "to je pristopni proces Hrvaške, kjer se bo na problem opozorilo".

"Zakon ni geografsko točno opredeljen, zato ni treba, da bi mi že a priori imeli skrbi," so za MMC sicer še povedali na zunanjem ministrstvu. "Pogled v hrvaški medijski prostor kaže, da je zakon na Hrvaškem močno sporen, oporeka mu glavna opozicijska stranka," so navedli. Hrvaški sabor je v ponedeljek po hitrem postopku sprejel predloga zakona o zemljiščih za igrišča za golf. Na slabe določbe zakona so že pred dnevi opozarjali tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.

Vlagatelj lahko razlasti do 20 odstotkov igrišča Sporni zakon namreč omogoča državi ali lokalni in regionalni upravi, da lahko na zahtevo vlagateljev - lastnikov večinskega dela zemljišč za golf igrišča - po tržni ceni in brez javnega razpisa prodajo do 30 odstotkov zemljišča, potrebnega za ureditev igrišča. Poleg tega lahko vlagatelj razlasti tudi do 20 odstotkov od celotnega območja igrišča za golf.

To pomeni, da ima lahko vlagatelj, ki si želi izgraditi igrišče za golf, zgolj 50 odstotkov celotne površine v svoji lasti, medtem ko lahko preostalih 50 odstotkov pridobi brez javnega razpisa in s postopkom razlastitve. Sabor je v ponedeljek sprejel tudi predlog zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva spremembo namena kmetijskih zemljišč v igrišča za golf brez doplačila.