Pahor: Na Hrvaškem se krepi spoznanje, da je Slovenija članica EU

Po srečanju s predstavniki visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti je premier še spomnil, da je že pred časom hrvaškega premiera Iva Sanaderja povabil na pogovor. Slednji je, tako je razumel Pahor, vztrajal, da je na srečanju navzoč predstavnik EU. evropski poslanec Hannes Swoboda je danes dejal, da bi se morala Hrvaški in slovenski premier bi se morala čim prej sestati, brez pogojev, da naj bodo zraven predstavniki EU. Na kakšen način organizirati "rokometno diplomacijo"? Glede povabila hrvaškega premiera Iva Sanaderja o srečanju na rokometni tekmi je Pahor pojasnil, da je o tem obveščen le preko medijev, ter dodal, da "v kolikor je namera predsednika Sanaderja iskrena, pričakujem, da me bo preko primernih diplomatskih kanalov o tej njegovi nameri tudi obvestil". Ob tem bo treba po Pahorjevem mnenju razmisliti, na kakšen način organizirati srečanje, da bo le-to "koristno".

"Problemi so tako veliki, da jih eno srečanje ne bo rešilo" Sicer pa so problemi med državama tako veliki, da jih eno srečanje ne bi rešilo, je prepričan Pahor. Zato meni, da je potrebno najprej vzpostaviti zaupanje med politiki in javnostma na slovenski in hrvaški strani. Slovenski odločitvi o blokiranju pristopnih pogajanj Hrvaške je namreč, kot ocenjuje predsednik slovenske vlade, botrovalo poglabljanje medsebojnega nezaupanja. Razlog za nezaupanje pa Pahor vidi v tem, da se Hrvaška ni držala določil "brionskega sestanka".

Sanader bo povabil Pahorja na rokometno tekmo Sanader bo v prihodnjih dneh poslal vabilo slovenskemu kolegu Pahorju na ogled rokometne tekme na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem, so sporočili iz Zagreba.

Iz Pahorjevega kabineta so medtem sporočili, da bodo pred odločitvijo počakali na uradno vabilo iz Zagreba. "V kabinetu predsednika vlade menimo, da je dialog vedno koristen, pred samo odločitvijo pa moramo počakati vsaj na uradno obvestilo hrvaške strani," so sporočili.

"Rokometna diplomacija" odpira pot za uradno srečanje? Tiskovni predstavnik hrvaške vlade Zlatko Mehun je glede tega, na katero tekmo bi Sanader povabil Pahorja, dejal, da bo vabilo odvisno od tega, ali bo Hrvaška vstopila v drugi krog tekmovanja, ko naj bi zaigrala v Zagrebu. Hrvaška ima na sporedu še dve tekmi, preden bo jasno, ali se bo uvrstila v drugi krog tekmovanj najboljših svetovnih rokometnih reprezentanc. Omenjena "rokometna diplomacija" bo lahko odprla pot tudi za uradno srečanje Sanaderja in Pahorja, na katerem bi se pogovarjala o umiku slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU ter odpiranju možnosti za urejanje mejnega spora, ocenjuje časnik Vjestnik.

Zagrebški časnik, ki je v večinski lasti vlade, poudarja, da je v zadnjih dneh slišati spravljive tone in konstruktivne predloge za umirjanje stanja in umikanje blokade.

Negativna dobrodošlica slovenskemu delegatu na otvoritvi Arene Novi list medtem spominja na glasne negativne odzive številnega občinstva ob odpiranju Arene Zagreb, ki so bili namenjeni slovenskemu delegatu na prijateljski rokometni tekmi med Hrvaško in Rusijo. Dejstvo je, da bo moral Sanader razmisliti, da bo prihod Pahorja verjetno izzval podobne odzive, ocenjuje Novi list.

Komisija DS za preložitev ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve meni, da bi moral DZ odločanje o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato preložiti na kasnejši čas, so sporočili iz DS. Člani komisije so menili, da bi bila preložitev ratifikacije smiselna upoštevaje zadržke, ki izhajajo iz odprtih vprašanj v odnosih s Hrvaško. Izrazili so tudi prepričanje, da bi se morala DZ in DS pred odločitvijo o ratifikaciji protokola seznaniti z vsemi dokumenti o pristopu Hrvaške k zvezi Nato.

Načelno podpirajo članstvo Hrvaške v EU in Natu Komisija se zaveda, da je v interesu Slovenije, da se čim prej rešijo vprašanja, povezana z integracijo Hrvaške v mednarodne povezave, kot sta EU in Nato, kar bo prispevalo k stabilnosti regije, so še sporočili iz DS in poudarili, da komisija zato načelno podpira članstvo Hrvaške v uniji in Natu.

Arso: Podatki v Atlasu okolja so iz uradnih evidenc Slovenije "Podatki, ki so prikazani na Atlasu okolja, so iz uradnih evidenc Republike Slovenije," pa so v odzivu na trditev hrvaškega zunanjega ministrstva, da je ta atlas "nekorekten" in "pravno neutemeljen" sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). Kot so pojasnili, je prikazana meja na morju povzeta iz uradnih evidenc geodetske uprave in predstavlja mejo katastrske občine morje, ki je združena z državno mejo na kopnem. Dodali so, da atlas okolja omogoča vpogled v prostorske podatke, pomembne za varovanje okolja, kot so voda, narava, vreme in potresi.

Pahor: Na obeh straneh se je potrebno vzdržati prejudiciranja Glede domnevno spornega zemljevida je Pahor dejal, da primera ne pozna. Obenem je izrazil načelno stališče, da se je potrebno na obeh straneh vzdržati dejanj, ki bi utegnila prejudicirati določitev meje med državama.

Ministrstvo: Zaris usklajen s podatki GURS

Z ministrstva za okolje in prostor pa so še sporočili, da je zaris državne meje v skladu z določbami temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in je usklajen s podatki, ki se vodijo v uradnih evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije.

Zaris državne meje Slovenije s Hrvaško obsega zaris mej parcel, ki se vodijo v evidenci zemljiškega katastra oziroma zaris meje prostorskih enot (naselij) na območjih, kjer se v evidenci Registra prostorskih enot vodijo hišne številke. Državna meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško še ni urejena, zato tudi zaris meje ni dokončen, so še zapisali na ministrstvu za okolje.

Hrvaško ministrstvo: Prikaz meja nekorekten Hrvaško zunanje ministrstvo je v ponedeljek ocenilo, da je prikaz (meja) izdelan nekorektno, da je pravno neutemeljen in, kar je še posebej vidno glede začrtane meje na morju, v nasprotju z mednarodnim pravom. Na Arsu so v zvezi s tem danes poudarili, da agencija ni pristojna, da komentira izjave o državni meji.

"Še en dokaz, da se stališča razlikujejo" Zunanje ministrstvo v Zagrebu je v sporočilu za javnost med drugim zapisalo, da "na takšen način zarisana mejna črta na morju in določene točke na kopnem še enkrat pričajo o tem, kako se razlikujejo medsebojna stališča glede vprašanja meje med državama". To po njihovem tudi jasno kaže na to, da je pravi način za reševanje tega odprtega vprašanja predaja primera Meddržavnemu sodišču v Haagu.

Pahor pričakuje, da bo DZ podprl hrvaško članstvo v Natu Pahor je izrazil optimizem, da bo državni zbor naslednji teden podprl ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k zvezi Nato. Kot pravilno je ocenil odločitev prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše, da z ratifikacijo počaka na obdobje po slovenskih parlamentarnih volitvah, saj bi v tem primeru ta postala predvolilna tema in bi bilo tveganje za neuspeh v DZ "zelo veliko". Prav tako pa je po Pahorjevo prav, da se je sedanja vlada odločila, da predlog ratifikacije vloži v tem trenutku.

"V tem smislu bi bila Slovenija obkrožena s štirimi državami, ki sodijo v isti sitem kolektivne varnosti," je dejal Pahor in dodal, da je to dolgoročno pomembno tako za Slovenijo kot tudi za Hrvaško in EU.

LDS za takojšnjo ratifikacijo V LDS nimajo zadržkov do vstopa Hrvaške in Albanije v zvezo Nato in bodo ratifikacijo protokola o pristopu obeh držav podprli, so danes sporočili iz stranke. V LDS menijo, da bi zapleti pri ratifikaciji protokola s Hrvaško izjemno škodili odnosom med državama.

V stranki ocenjujejo, da bo članstvo Hrvaške in Albanije v Natu okrepilo zavezništvo, posebno pomembno bo njuno članstvo prispevalo k stabilnosti na območju. Po mnenju LDS je Hrvaška v procesu približevanja zvezi Nato izpolnila vse pogoje, ki jih morajo izpolniti vse države, ki želijo biti povabljene v zavezništvo, Slovenija pa jo je ves čas aktivno podpirala.

Tudi Zares bo podprl ratifikacijo Tudi v Zaresu bodo podprli ratifikacijo protokola in ne vidijo razlogov za odlašanje. Kot je v izjavi za medije dejal predsednik Zares Gregor Golobič, so izpolnjeni vsi pogoji za ratifikacijo protokola, saj to vprašanje ni povezano z drugimi odprtimi vprašanji, ki jih ima Slovenija s sosednjo Hrvaško.

Janša: Morali bi vztrajati pri kompromisu, ki je bil ponujen Hrvaški

Prvak SDS Janez Janša pa je izjavil, da vtis, da Slovenija blokira hrvaška pogajanja z EU zaradi sebičnih interesov, ne bi bil tako močan, če bi Slovenija ostala pri stališču, ki je bil Hrvaški ponujen kot kompromis na pristopni konferenci oktobra lani. Ta vtis se je poskušalo širiti že prej, vendar na podlagi tistega predloga tega ne bi mogel nihče izkoriščati v propagandne namene v takšni meri kot potem, ko je bilo slovensko stališče na decembrski pristopni konferenci modelirano, je pojasnil. Ključni krivec za to, da je prišlo do spremembe stališča, po Janševem mnenju ni Slovenija, temveč hrvaška vlada, ker ni sprejela oktobrskega kompromisa.

"Dogovor z Bleda je imel soglasje slovenskih strank" Janša je še dejal, da se zadnje čase poskuša na novo interpretirati dogovor s Sanaderjem z Bleda in se ga poskuša prikazati drugače, kot je bil v resnici. "Dogovor, ki je bil takrat dosežen, je bil s slovenske in hrvaške strani podprt s popolnim soglasjem parlamentarnih strank in je govoril o tem, kako pristopiti k reševanju problema (vprašanja meje) in na podlagi tega so bile ustanovljene mešane meddržavne komisije, ki še vedno delajo in imajo podporo tudi v novi vladni garnituri," je poudaril.

"Ni bilo dogovora za Haag" Janša meni, da dogovor z Bleda za Slovenijo ni nobeno breme in se še naprej izvaja, res pa je, da ga hrvaška stran včasih napačno interpretira. "Slišal sem nekaj izjav predsednika hrvaške vlade, ki so šle v smer, češ da sta se Slovenija in Hrvaška na Bledu dogovorili, da nerešeno vprašanje meje delegirata odločanju Meddržavnega sodišča v Haagu. Tega dogovora ni bilo in kot tak tudi nikoli ni bil predstavljen," je povedal Janša. Haag je bil ena od možnosti pod pogojem, da meddržavna diplomatska komisija določi okvir, ki bo za obe državi sprejemljiv, je pojasnil. Haag ni bil "omenjen kot edina možnost in niti kot možnost, za katero smo se že dogovorili", je pojasnil.