Pahor: Javni interes pred strankarskim

"Javni interes pred strankarskim, pred partikularnim, odrekanje v skupno dobro," je dejal. "To je naša deviza in mislim, da lahko z njo tudi uspešno pripeljemo do konca mandat," je povedal premier kolegom iz stranke na konferenci o reševanju krize in poti okrevanja Slovenije. Ob tem je poudaril, da je zaupanje pomembnejše od priljubljenosti. "Ne trudim se vleči všečnih potez, ne trudim se za popularnost, trudim pa se za zaupanje. Ne gre mi vedno od rok tako, kot bi si želel," je še dejal in dodal, da je zato toliko bolj pomembno, da mu zaupajo člani stranke kot njegovi najbližji sodelavci.

"Pomembne strukturne reforme šele prihajajo" Predsednik Konference Socialnih demokratov Andrej Horvat pa je v svojem nagovoru med drugim navedel, da so v prvem letu na čelu vlade uspeli uresničiti okrog 15 odstotkov ali 53 od skupno 369 aktivnosti oziroma ukrepov, predvidenih v njihovem alternativnem vladnem programu 2008-2012. Pahor je z doseženim zadovoljen deloma, in sicer ker pomembne strukturne reforme šele prihajajo. Ob tem poudarja, da je prvo leto nove vlade pomembno zaznamovala svetovna gospodarska kriza. Kot ključni nalogi izpostavlja Hrvaško na zunanjepolitičnih in strukturne reforme na domačih tleh.

"Stranka nima botrov"

Pahor obenem poudarja, da še vedno trdno verjame v politiko konsenza oziroma socialnega dialoga in pri tem kot velik uspeh vlade izpostavlja dosežen dogovor s sindikati v javnem sektorju glede plač. Poudaril je tudi, da stranka nima botrov, ne kapitalskih ne medijskih, kar pomeni, da se mora zanesti sama nase. "Nič nismo bili komu dolžni, ko smo zmagali na volitvah," je dejal, a priznal, da pa zato ne uživajo podpore tistih, ki bi skrbeli za njihovo drugačno javno podobo, če bi seveda sledili njihovim pričakovanjem in zahtevam. SD ima danes po Pahorjevih besedah manjšo podporo, kot bi si jo želeli, vendar še vedno dovolj veliko, da lahko z njo živijo.

Pahor se sicer zaveda, da so tudi v stranki nekateri nezadovoljni s kadrovsko politiko. Ob tem pravi, da je izjemnega pomena, da se okrepi vloga institucij, če hočemo biti država, ki ravna kot sodobna članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Pahor: Zakaj ni bil noben nadzornik nikoli tožen? "Če je predsednik vlade tisti, ki nastavlja vodstvo, potem ne potrebujemo nadzornih svetov," je dejal in dodal, da potem tu gre za hipokrizijo. "In ta je tudi vedno bila. Zakaj ni bil nihče iz nadzornih svetov nikoli tožen? Ker je dobival navodila politike, ene in druge. Zato tudi politika nikoli ni rekla, da zdaj pa bomo šli tožit tega in tega," je poudaril Pahor. Če hočemo, da se bo enkrat od nazornih svetov lahko zahtevalo odgovornost, se politika ne sme vmešavati v njihovo delo, meni Pahor.

Pahor: Obdavčen bo nadstandard

Pahor se je dotaknil tudi davka na nepremičnine. "Ni potreben nek temeljni strah v slovenski javnosti, da bodo ljudje, ki so celo življenje garali za svojo hišo ali stanovanje, sedaj nepravično obdavčeni zanj. Šli bomo v obdavčitev nadstandarda. Kje in kako so te meje, to bo še vse predmet javne diskusije," je pojasnil premier.

"Ampak če hočemo sprostiti nepremičninski trg, ga narediti fleksibilnega," je dejal. Davek bo po njegovih besedah eden od instrumentov, ki bo omogočil, da bo na primer neka mlada družina z enim otrokom, v kateri sta oba odrasla zaposlena in imata visoko izobrazbo, sploh lahko v doglednem času prišla do stanovanja.

Kot je znano, ministrstvo za finance pripravlja predlog davka na nepremičnine, po njihovih navedbah bi ga lahko uvedli z letom 2011. Njegova uvedba je sicer odvisna o pripisa vrednosti nepremičninam. Obveščanje lastnikov in dokončna uskladitev pripisanih vrednosti naj bi bilo končano sredi leta 2010.

Pahor je sicer izpostavil pomembnost načrtovanih strukturnih reform na področju upravljanja javnih institucij, spodbujanja podjetništva, sklopa prometa, okolja in energije ter socialne varnosti in zdravstva. Te naj bi namreč omogočile, da bo slovenska družba ob koncu mandata sedanje vlade bolj konkurenčna in hkrati bolj solidarna.

"Tisti, ki so bogatejši, morajo plačevati več" Premier se ob tem zaveda, da bo priljubljenost vlade oziroma stranke zaradi teh ukrepov manjša, vendar meni, da je to tveganje zaradi pomembnosti nalog potrebno sprejeti. Pahor sicer v strukturnih reformah, ki zadevajo javne finance oziroma davčno področje, napoveduje naklonjenost po eni strani davčnim razbremenitvam ter po drugi strani pravičnejši davčni obremenitvi, v kolikor bo ta izvedena. "Tisti, ki so bogatejši, morajo plačevati več kot tisti, ki so socialno šibki," je povedal.

"Stanovanja, šolanje, zaposlitev" Premier se je poleg tega odločal, da se bo medresorsko usklajevalo politiko, ki zadeva mlade ljudi. "Stanovanja, šolanje, zaposlitev. Na horizontalni ravni bomo pripravili paket ukrepov, ki bodo šli v prid mladim ljudem," pravi Pahor, ki meni, da se mladim posveča premalo pozornosti.

Problem plačilne nediscipline se po Pahorjevih besedah izboljšuje, čeprav ne tako hitro in obsežno, kot bi si želeli. Glede likvidnosti, na katero zelo opozarjajo gospodarstveniki, pa Pahor pravi, da to je in ostaja problem. Z jamstveno shemo in nekaterimi drugimi ukrepi je sicer vlada pripomogla k stabilnosti finančnega sistema, vendar znotraj njega denarni tok ni tak, da bi poslovnim subjektom omogočal uresničenje njihovih poslovnih načrtov.

"Moram pa povedati, da so nam bankirji povedali, da je interes poslovnih subjektov za kredite manjši, kot je bil," dodaja Pahor. Ob tem izpostavlja, da se je kreditni krč znova zaostril na ravni celotnega območja evra. Slovenija tako pri tem ni izjema.

Križanič: Kriza se je že dvignila s svojega dna Minister za finance Franc Križanič, ki se je prav tako udeležil konference, pa je dodal, da se je gospodarska kriza že dvignila s svojega dna, a je težko napovedati, kdaj se bo gospodarstvo vrnilo v normalne kolesnice. Napovedi se tako zelo razlikujejo, prevladujejo tiste o počasnejšem okrevanju in na teh temelji predlog proračuna za prihodnji dve leti.