Pahor Erniši zagotovil strpno sodelovanje

Erniša je med drugim izpostavil nerešene denacionalizacijske zahteve evangeličanske Cerkve, zlasti župnišče v Celju. "Nazaj želimo, kar je naše," pravi. Vlada si bo prizadevala za upoštevanje načela ločevanja cerkve od države "Vlada bo poskrbela za to, da pri nikomur ne bo občutka, da je njegova pravica do verskega izražanja okrnjena. Nasprotno, vlada je dolžna poskrbeti za atmosfero, v kateri se bodo verni in neverni počutili svobodne," je v izjavi za medije dejal Pahor. Pri tem je dodal, da si bo vlada prizadevala za upoštevanje načela ločitve cerkve in države, vendar v okviru njenih pristojnosti. Zato, da "bo njeno sodelovanje zgledno, da bodo praktični problemi rešeni in se bo v teh odnosih poglobilo zaupanje".

Po njegovih besedah je izjemnega pomena, da v času gospodarske krize, ko socialne stiske povečujejo raven nestrpnosti, zlasti vlada poskrbi za tolerantnost v družbi. "Bistveno je, da vlada ustvari družbeno atmosfero in zavaruje temeljne svobode - svobodo do verskega izražanja, svobodo tiska in izražanja ter svobodo političnega izražanja," je dejal premier. Kot je še dejal, se bo sestal tudi z manjšimi verskimi skupnostmi, če bodo to želeli.

Po mnenju Erniše je sestanek pokazal, da "znata Evangeličanska cerkev ter vlada vedno znova poiskati tudi veliko skupnih točk". Prepričan je, da bosta vlada in Evangeličanska cerkev v dobrobit državljanov in državljank sodelovali tudi v bodoče. "Tu lahko naredimo še veliko dobrega za vse ljudi, ne glede na njihov svetovni nazor ali vero," je izpostavil Erniša in dodal, da je srečanje s predsednikom vlade potekalo v spoštljivem in strpnem vzdušju.

Govor tudi o nerešenih denacionalizacijskih postopkih Pahor in Erniša sta govorila tudi o nerešenih denacionalizacijskih postopkih. "Evangeličanska cerkev ni lastnica velikega premoženja, ampak želimo, da se to čim prej reši tako, da dobimo, kar je naše. Naši verniki so to kupili in to želimo dobiti nazaj", je poudaril Erniša, ki meni, da se ta problem že predolgo vleče. Po njegovih besedah gre zlasti za evangeličansko župnišče v Celju ter nekatere druge "manjše stvari, ki so nekoč že bili lastnina Evangeličanske cerkve". Pahor je ob tem pojasnil, da je primer celjskega župnišča v sodnem postopku.

Po njegovem mnenju slednje ne more obremeniti državnega proračuna. "Kot Cerkev želimo tudi sami nositi breme solidarnosti, predvsem v času, ko so socialne stiske velike. Prav je, da cerkev pomaga nositi bremena tistim, ki so tega potrebni. To je tudi v skladu s tem, kar oznanjamo," je še poudaril evangeličanski nadškof.

Sprememba zakona o verskih skupnostih ni prioriteta Na vprašanje, ali se bo vlada zavzemala za spremembo zakona o verskih skupnosti v prid manjših verskih skupnosti je premier odgovoril, da ta zakon v tem trenutku ni prioriteta vlade. Prav tako po njegovih besedah ta predlog ni bil izrečen na sestankih vlade z visokimi cerkvenimi predstavniki. Če bo vlada take pobude prejela in bodo ocenili, da so dobre, pa jih bo upoštevala, je dejal Pahor.

Erniša je ob tem pojasnil, da nikoli niso želeli imeti kaj več kot imajo drugi. "To ne bi bilo demokratično. Zakon mora vse obravnavati enakopravno in enakovredno," je zatrdil.