OZP podprl ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato

Seja je večinoma potekala za zaprtimi vrati, ker so člani odbora obravnavali vsebino tajnih pristopnih dokumentov, ki jih je Hrvaška predložila v procesu vključevanja v zavezništvo. Vpogled v te dokumente so poslanci zahtevali na prejšnji seji odbora v četrtek, dokumentacijo pa so si lahko ogledali danes do 10. ure, je pojasnil predsednik OZP Ivo Vajgl (Zares).

Večina ugotovila, da v dokumentaciji ni spornih zadev Poslanci strank vladajoče koalicije so predlog o ratifikaciji podprli, ker so ugotovili, da v dokumentaciji ni spornih zadev, ki bi na primer prejudicirale mejo s Hrvaško, kot je to v primeru hrvaškega vključevanja v Evropsko unijo. Temu stališču se je pridružila tudi poslanska skupina opozicijske SDS, proti pa so glasovali Franc Pukšič (nepovezani), Radovan Žerjav (SLS), ki je nadomeščal Jakoba Presečnika, in Srečko Prijatelj (SNS), ki je nadomeščal Zmaga Jelinčiča.

"Piranski zaliv je Savudrijska vala" Slednji trije poslanci so opozorili, da v omenjeni dokumentaciji manjkajo zemljevidi, ki bi jih Hrvaška po njihovem mnenju morala predložiti zvezi Nato v pristopnem procesu. Poleg tega so opozorili tudi, da je Piranski zaliv v tej dokumentaciji omenjen kot Savudrijska vala.

Pukšič: Ne na račun slovenskega ozemlja Pukšič je opozoril, da morajo slovenski poslanci varovati državne interese, predvsem ozemeljsko celovitost. V interesu Slovenije je sicer tudi vstop Hrvaške v EU in Nato, a ne na račun slovenskega ozemlja, je dejal.

Prijatelj: Bo Nato varoval hrvaško prejudiciranje meje? Prijatelj je šel še dlje in opozoril, da Hrvaška nima rešenega mejnega vprašanja z nobeno od svojih sosed. "Bo Nato varoval prejudiciranje meja Hrvaške do vseh ostalih sosed?" se je vprašal. Znova je opozoril, da bo SNS zahteval sklic referenduma o tem vprašanju, če bo parlament podprl ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato. Menil je še, da "če ne bomo zdaj uredili meje s Hrvaško, je ne bomo nikoli".

SLS: Se pod vprašaj postavlja dele ozemlja in morja? Žerjav pa je med drugim opozoril, da ratifikacije ne bo podprl, ker odbor ni podprl njegovega predloga. Kasneje so iz poslanske skupine SLS pojasnili, da je Žerjav predlagal še sprejem dodatne izjave, v katerem Slovenija ne priznava predpisov Hrvaške, s katerimi se krši teritorialna celovitost Slovenije in spreminja stanje na kopnem in na morju na dan 25. junija 1991. Odbor te izjave ni podprl, v SLS pa se so nato vprašali, "ali zavrnitev tega sklepa pomeni, da stranke vladajoče koalicije in največje opozicijske stranke postavljajo pod vprašaj dele ozemlja in morja, nad katerim je Slovenija imela suverenost ob osamosvojitvi na dan 25. 6. 1991".

"To je v strateškem interesu Slovenije" Na drugi strani so podporniki ratifikacije pristopnega protokola Hrvaške v Nato poudarili, da je to v strateškem interesu Slovenije, saj bo to okrepilo stabilnost v regiji. Po drugi strani pa bi to pripomoglo tudi k razvoju dobrososedskih odnosov in na pripravljenost Slovenije na reševanje mejnega problema, ki blokira hrvaško približevanje EU.

"Drugačna odločitev bi bila neverodostojna" Poleg vsega bi drugačna odločitev DZ negativno vplivala tudi na verodostojnost slovenske politike do hrvaškega vključevanja v Nato. "Nekredibilno bi bilo, če bi Slovenija dala v vseh predpristopnih postopkih zeleno luč, na koncu pa prižgala rdečo," je menil prejšnji premier in predsednik SDS Janez Janša. "To bi bilo možno le, če bi prišlo do nekih novih dejstev, ki pa jih ni bilo," je dodal.

Janša: Glasovanje proti ne bo nedopustno Janša je sicer opozoril še, da ima vsak poslanec legitimno pravico, da se odloči, kako bo glasoval. Enako pravico ima tudi državni zbor. In četudi bi se morda DZ odločil proti ratifikaciji pristopnega protokola Hrvaške, tega nihče ne more oceniti za "nedopustno", je opozoril Janša.

"Hrvaška ni prva" Janša je zavrnil tudi pomisleke, da Hrvaška v Nato pristopa brez razčiščenih zadev glede meja, saj je bilo podobno tudi z nekaterimi drugimi članicami. Kot primer je navedel mejni spor med Nemčijo, Dansko in Nizozemsko, ki je bi razrešen šele sredi 90. let dvajsetega stoletja, desetletja po članstvu vseh držav v Natu. Z nerešenimi mejami pa so na primer v Nato (in EU) vstopile tudi baltske države, je dejal Janša.

Vsi za Albanijo Člani OZP so nato predlog ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške v Nato podprli. Od 19 članov odbora jih je za glasovalo 16, trije so bili proti. Zatem so se posvetili še pristopnemu protokolu Albanije k Natu, kjer pa razprava ni bila tako razvneta kot v primeru Hrvaške. Vsi navzoči člana odbora so tako ratifikacijo protokola o vstopu Albanije v Nato podprli soglasno, z 18 glasovi za.

Kavčič: Tudi DS bi preučil dokumente o vstopanju Hrvaške v Nato

Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je po odločitvi odbora državnega zbora za zunanjo politiko izrazil upanje, da so bili "argumenti, na osnovi katerih so poslanci sprejeli ta sklep, prepričljivi". "Namreč teža teh argumentov bo v razmisleku vodila tudi državne svetnike v prihodnjih dneh, ko bodo razmišljali, ali je z zornega kota nacionalnih interesov danes bolj koristno podpreti ta korak sedanje, takojšnje vključitve Hrvaške v Nato, ali bi to lahko bilo z vidika nacionalnih interesov Slovenije slabše," je menil Kavčič.

Formalno se bodo lahko svetniki z dokumentacijo vključevanja Hrvaške v Nato seznanili šele, če bo oz. ko bo DZ sprejel zakon o ratifikaciji pristopnih protokolov obeh držav v Nato, torej o dopolnitvi Severnoatlantske pogodbe z navedbo Albanije in Hrvaške kot članic. Toda kot je pojasnil Kavčič, je zunanjega ministra Samuela Žbogarja zaprosil, da se državni svetniki s to dokumentacijo seznanili že prej, "da ne bi zaradi pomanjkanja časa prišlo do odločitev, ki bi bile premalo pretehtane ali ki bi bile morda tudi posledica vtisov državnih svetnikov o nekorektnem odnosu do njih".

Kavčič: DS ni poklican za operativno poseganje v zunanjo politiko

O podrobnostih se ni želel izrekati, saj, kot je dejal, z njimi ni podrobneje seznanjen. Prav tako ni želel napovedovati, ali bo DS uporabil pravico veta ali pa celo možnost za sklic naknadnega zakonodajnega referenduma, če bodo poslanci v DZ zakon o ratifikaciji obeh protokolov podprli. "DS ima pomembna pooblastila, ni pa usposobljen in poklican za operativno poseganje v zunanjo politiko. Poskušamo se ukvarjati s stvarni bolj vsebinsko in dolgoročno in zelo nam bo pomembno, kako in zakaj so se odločali poslanci DZ o tem vprašanju," je dejal Kavčič.

Vajgl: Člani OZP so ravnali odgovorno Predsednik OZP Ivo Vajgl (Zares) je sicer v zvezi z grožnjami o referendumu glede tega vprašanja, ki jih izreka tudi poslanska skupina SNS, pojasnil, da so člani odbora danes "ravnali odgovorno in po preučitvi vseh argumentov in vseh možnih posledic naše odločitve na odnose tako do zveze Nato kot do sosednje Hrvaške".

Za Vajgla bi bil veto DS ali referendum neodgovoren "Parlamentarni sistem je demokratičen sistem in ta ima instrumente, med katere sodi tudi veto državnega sveta in možnost referenduma. Vendar pa tistemu, ki je dobro prisluhnil argumentom, ki smo jih povedali v zadnjih dneh, bi moralo biti jasno, da ne bi bilo modro, morda tudi ne bi bilo odgovorno, uporabljati takšne skrajne instrumente demokracije, če se sme reči, da je kakšen instrument skrajen," je dejal Vajgl.

Benčina: Zemljevidov, ki bi jih nekateri radi našli, v teh dokumentih ni Tudi državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je pohvalila današnjo odločitev OZP. Dejala je, da je bil na vpogled podan kompleten material, ki ga hranijo v dokumentacijskem centru ministrstva. Zagotovila je, da so bili to vsi papirji, ki so pomembni oz. ki spadajo v proces vstopanja Hrvaške v članstvo Nata. "V teh dokumentih so sicer neke skice in zemljevidi, vendar pa tistih zemljevidov, ki bi jih nekateri radi našli, v teh dokumentih ni, ker jih pač tudi ni," je še dejala v odzivu na trditve poslancev iz vrst SLS in SNS.

Benčina: Pri vključevanju v Nato je drugače kot pri vstopu v EU Benčina je pri tem še izrecno poudarila, da gre pri vključevanju Hrvaške v Nato za bistveno razliko od vključevanja v EU, saj gre pri prvem zgolj za dopolnitev mednarodne pogodbe z novima članicama, pri vključevanju v EU pa gre za proces sprejemanja in prilagajanja pravnega reda. "Gre za dve različni zadevi oz. za zelo različna procesa," je še poudarila državna sekretarka na MZZ.

Pred ratifikacijo v DZ Jelinčič zahteva široko razpravo Zmago Jelinčič je na seji DZ zahteval široko razpravo glede ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, ker ni bil zadovoljen z odgovori premiera Boruta Pahorja. Jelinčič je še izrazil prepričanje, da je v tem procesu Hrvaška Natu posredovala tudi zemljevide, v katerih je označila svoj teritorij in v katerih je prejudicirala mejo s Slovenijo. Na podlagi teh dokumentov pa so bila narejena poročila generalnega sekretarja Nata o tem procesu, ki pa niso vsebovala spornih zemljevidov in ki so bila sedaj podana tudi v vpogled poslancem, je dejal Jelinčič. DZ bo o tem odločal v četrtek, ko je predvideno tudi glasovanje o ratifikaciji hrvaškega vključevanja v Nato. Poslanci bodo morali o slednjem vprašanju odločiti z dvotretjinsko večino vseh poslancev.