Otroci v oboroženih konfliktih potrebujejo posebno pozornost

Razpravljavci iz različnih nevladnih humanitarnih organizacij, ministrstva za zunanje zadeve in evropske komisije so se strinjali, da je otrokom, ki so v oboroženih konfliktih še posebej ranljiva skupina, potrebno nameniti posebno pozornost.

Smiljana Knez z zunanjega ministrstva je povedala, da bo ta tema tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja EU na področju razvojnega sodelovanja.

Aids in malarija največja problema Najprej je o svojih vtisih s potovanja po severu Ugande spregovorila novinarka Dela Barbara Hočevar, ki je izpostavila predvsem problem zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Kot je povedala, v Ugandi velik delež otrok zboli za malarijo, ki je poleg aidsa ena najpogostejših bolezni. Na področju izobraževanja se problem pojavlja predvsem v premajhnem številu učiteljev. Poleg tega pa je Hočevarjeva izpostavila tudi vse večji problem mnogo prezgodnjega rekrutiranja otrok, ki so se prisiljeni ločiti od svojih družin in vključiti v oborožene spopade.

Za dvig meje rekrutiranja iz 15 na 18 let

Prav na to problematiko se je navezal tudi vodja podružnice Mednarodnega odbora Rdečega križa za srednjo Evropo Daniel Cavoli. Povedal je, da mednarodno humanitarno pravo narekuje, da je najnižja meja za rekrutiranje posameznika trenutno 15 let, medtem ko se tako Rdeči križ kot tudi druge nevladne organizacije zavzemajo, da bi to mejo dvignili na 18 let. Cavoli je še povedal, da je med prioritetnimi dejavnostmi tudi pomoč posameznikom, ki so zaradi vojn in podobnih situacij prezgodaj ločeni od svojih družin. Kot je pojasnil, se trudijo, da posamezniki ohranjajo vezi s svojimi sorodniki.

Udeleženci okrogle mize, ki je pripravilo zunanje ministrstvo, so izpostavili tudi pomen ponovne integracije otrok, ki jim prezgodnje rekrutiranje v pokonfliktnih obdobjih pusti posebne posledice. Simon Horner, vodja službe za informiranje in komuniciranje direktorata evropske komisije za humanitarno pomoč, je povedal, da prav temu posvečajo posebno pozornost.

Pravice otrok prioriteta slovenske zunanje politike Tema o otrocih v oboroženih konfliktih bo tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja EU na področju razvojnega sodelovanja. Kot je povedala Smiljana Knez, vodja oddelka za človekove pravice na ministrstvu za zunanje zadeve, so pravice otrok prioriteta slovenske zunanje politike že vrsto let.

Področje razvojnega sodelovanja je pomembno za učinkovito uresničevanje pravic otrok v oboroženih spopadih in pokonfliktnih situacijah. Aktivnosti Slovenije na tem področju potekajo v okviru Ustanove Skupaj, ki jo je na okrogli mizi zastopala Vera Remškar, ITF, Združenih narodov in Mreže za človekovo varnost ter v okviru EU. Prednostno območje slovenskih aktivnosti je po besedah Knezove Zahodni Balkan, vendar se delovanje Slovenije širi tudi na druga območja - Irak ter Severni Kavkaz, v prihodnosti pa bo usmerjeno tudi v Afriko.

Ob koncu so si obiskovalci okrogle mize na Jablah lahko ogledali tudi razstavo fotografij fotografa Bora Slane, ki so nastale na potovanju po Ugandi, kjer je spremljal novinarko Barbaro Hočevar.