Odločitve ustavnega sodišča o Janševi pritožbi še ne bo

"Odločitve danes ni, ker ni bila sprejeta," nam je pojasnil Nerad in dodal, da "ni jasno, kdaj bo naslednja seja".

Prva faza, ko ustavno sodišče odloči, ali bo sploh začelo postopek na podlagi ustavne pritožbe, je že mimo in ustavni sodniki so se odločili za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. O tem, ali bo začelo postopek na podlagi ustavne pritožbe, namreč odloči ustavno sodišče v senatu treh sodnikov. Senat odloči soglasno.

Če senat ni soglasen, je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, če se za njen sprejem v 15 dneh izrečejo katerikoli trije od devetih ustavnih sodnikov. Ali je o sprejemu soglasno odločil senat treh sodnikov ali je bil senat nesoglasen in so se za sprejem izrekli najmanj trije od devetih sodnikov, po besedah pravnika dr. Jurija Toplaka ne moremo vedeti.

"Še vedno pa ni nujno, da bi vsebinsko odločali" Uvrstitev na dnevni red seje po besedah Toplaka nakazuje, da bi ustavno sodišče o zadevi tudi vsebinsko odločalo, ni pa nujno. "Uvrstitev na sejo pomeni, da bo odločalo vseh devet sodnikov, ne le senat treh (lahko se zgodi tudi, da bo kdo manjkal in bo odločalo sedem ali osem sodnikov). Še vedno pa ni nujno, da bi vsebinsko odločali.

Lahko bi se zgodilo, da bi večina zavrgla ustavno pritožbo zaradi neizkoriščenja pravnih sredstev," pojasnjuje Toplak in dodaja, da bo lahko pritožnik v primeru zavrženja ustavne pritožbe po odločitvi vrhovnega sodišča ponovno vložil ustavno pritožbo.

Zanimalo nas je tudi, kaj pomeni izraz "izčrpati pravna sredstva", saj je ustavna pritožba, ki jo je vložil Janez Janša po zagovorniku, odvetniku Franciju Matozu, izjemna. Vloži se lahko namreč pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev (zahteve za varstvo zakonitosti v tem primeru), čeprav velja pravilo, da se ustavno pritožbo lahko vloži le po tem, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

A tudi v tem primeru, torej ko še niso izčrpana izredna pravna sredstva, lahko ustavno sodišče sprejme ustavno pritožbo v obravnavo, če sta izpolnjena dva pogoja: – da je zatrjevana kršitev človekovih pravic očitna in – če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice.

Toplak pojasnjuje, da "izčrpati" v tem primeru pomeni, da mora biti o pravnih sredstvih tudi že odločeno. A dodaja, da je ustavno sodišče pomen izraza "izčrpati pravna sredstva" do zdaj že nekajkrat spremenilo, "saj pomen v predpisih ni jasno določen in ga določa ustavno sodišče s svojo prakso".

Kot pojasnjuje Toplak, ima ustavno sodišče na voljo pet mogočih scenarijev:

1. Lahko pritožbo zavrže zaradi neizkoriščenja pravnih sredstev.

2. Lahko pritožbo zavrne, ker ni utemeljena (ni bilo zatrjevane kršitve ustavnih pravic).

3. Lahko pritožbi ugodi, ker ugotovi, da so bile ustavne pravice kršene, in izpodbijano sodbo razveljavi.

4. Lahko začasno zadrži izvršitev sodbe.

5. Lahko obravnava pritožbo, a ne sprejme odločitve in prihodnji teden nadaljuje obravnavo.