Ob pomanjkanju vode je lahko problematična tudi njena kakovost

Po besedah mag. Slavka Lapajne iz Inštituta za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, nosilcu monitoringa pitne vode v Sloveniji, ki ga sicer izvaja ministrstvo za zdravje, je v takšnih sušnih razmerah težava zlasti pri zagotavljanju mikrobiološke varnosti. "Vzrok pa je v tem, da sistem ni ves čas poln vode, torej ne obratuje. In to velja tako za črpalke, vodovodne inštalacije, transportne cevovode, vse, kar je povezano z vodo. Voda je namreč živa, zato se lahko v delih vodovodnega sistema razvijejo mikroorganizmi, pa še temperature so visoke." Ob tem je Lapajne rekel, da ne govori o skrajnih onesnaženjih, in hkrati izpostavi, da tudi ni nujno, da so vsi mikroorganizmi slabi. Kako sami preverimo kakovost vode? Sicer pa kakovost vode lahko preprosto preverimo. "Nalijemo jo v steklen čist kozarec, ki ga postavimo na belo podlago. Če opazimo motnost ali usedline, potem to ni dobra pitna voda. Se pa z njo lahko na primer umivamo." Za nadzor nad kakovostjo pitne vode skrbi upravljavec vodovoda, ki bi po Lapajnetovih besedah moral v določenih razmerah, kot je na primer suša, izvajati tudi dodatne preiskave glede na to, kako ocenjuje tveganost pri oskrbi. "Eni to počnejo bolj, drugi manj vestno." Sicer se v sistemih za oskrbo s pitno vodo izvajata dve obliki nadzora. Eno vrši upravljavec vodovodov, čemur pravimo notranji nadzor, drugo pa ministrstvo za zdravje, ki je, kot že rečeno, izvajalec spremljanja oziroma monitoringa pitne vode. V Slednjem se spremljajo le tisti sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo več kot 50 oseb. Za manjše so odgovorni lastniki sami. Ob potencialni nevarnosti za zdravje ljudi mora upravljavec sprejeti ustrezne ukrepe Če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, je upravljavec dolžan omejiti njeno uporabo ali prenehati z dobavo pitne vode oziroma sprejeti ukrep, potreben za varovanje zdravja ljudi. "Pogost ukrep je, da odredi prekuhavanje vode, s čimer uničimo prisotne bakterije, parazite in viruse. Lahko pa zagotovi tudi nadomestno oskrbo s pitno vodo, na primer z embalirano vodo ali vodo iz cisterne," pojasnijo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Ob pomanjkanju vode je dobro imeti zaloge Ker se tudi v prihodnje ne pričakuje omembe vrednih padavin in so vrednosti zalog podzemnih vod zaradi dolgotrajnega izpada padavin zelo nizke ter tako tudi v prihodnje ponekod v Sloveniji ne bo mogoče zagotoviti nemotene oskrbe s pitno vodo, IVZ svetuje, da si takšna gospodinjstva pripravijo zaloge, ki jim bodo omogočila prebroditi težave. Vode naj bo dovolj vsaj za tri dni, najbolje v manjših pakiranjih. "Za osnovne fiziološke potrebe, to je preživetje, potrebujemo dva do tri litre pitne vode na dan, za otroke do 10 kilogramov pa en liter. Za pripravo oziroma kuhanje hrane jo potrebujemo dva litra ali več. Sicer pa naj bi imeli v izjemnih pogojih na razpolago na osebo na dan vsaj 7,5 litra vode za pitje, kuhanje in osnovno osebno higieno," pojasnjujejo na IVZ. Zaloga pitne vode naj bo shranjena v hladnem prostoru Na omenjenem inštitutu še predlagajo zalogo originalno embalirane pitne vode, ki naj se menja skladno z rokom uporabnosti. "Pitno vodo shranjujemo v hladnem prostoru, zaščiteno pred soncem in drugimi viri toplote. V prostoru poleg pitne vode ne sme biti kemikalij, na primer bencina, barvnih premazov, čistil ali topil, zlasti zaradi možnosti prehajanja kemikalij skozi plastično embalažo v vodo. Pred uporabo embalirane pitne vode se prepričamo, da embalaža ni poškodovana."