Novi koalicijski fronti minimalna plača in KAD

Kopač Mrakova je v izjavi novinarjem pred sejo vlade dejala, da je zadovoljna z včerajšnjo vladno razpravo o proračunu za prihodnje leto, ker je socialna država ohranjena. "Vse temeljne pravice bomo izplačevali še naprej, ker je prav, da to krizo najmanj občutijo ljudje."

Poseg v minimalno plačo je za zdaj ideja Veliko manj pa je zadovoljna z razpravo o posegu v minimalno plačo, saj je tudi ta zakonsko najnižje določeni prejemek spada med temeljne pravice delavcev. "Tukaj moramo še voditi razprave in verjamem, da jih bomo tudi uspešno končali."

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je potrdil pogovore o znižanju minimalne plače, a dodal, da veliko razpravljajo o vseh ukrepih. "To je tema, ki je še odprta, v fazi ideje." Do predloga se sicer minister Državljanske liste ni želel opredeliti.

Ideja še ni meso postala Na novinarski konferenci po seji vlade je Omerzel povedal, da ni bila sprejeta nobena odločitev o posegu v minimalno plačo, razprava pa je potekala v smeri iskanja rešitev za gospodarstvo in ni bila povezana z razpravo o proračunu za prihodnje leto, poroča STA.

Za vse je kriva EU Kopač Mrakova pa je pojasnila, je vlada na sredinem posvetu razpravljala o neusklajevanju z inflacijo in o uvedbi zakonske možnosti znižanja minimalne plače, če bi se tako dogovorili delodajalec in delavci oziroma sindikat. To bi bilo časovno in tudi odstotkovno omejeno. Sicer pa je razprava o minimalni plača povezana s priporočili Evropske komisije, ki je že maja ocenila, da je pomemben element konkurenčnosti Slovenije tudi višina minimalne plače, je dejala ministrica.

Na kaj vse vpliva minimalna plača? Kopač Mrakova se s tem ne strinja, ker sta za konkurenčnost pomembna produktivnost dela in vlaganje v razvoj. Opozorila je, da je bila minimalna plača izračunana glede na minimalne življenjske stroške, poleg tega pa je pomembno povezana z višino denarnega nadomestila, tudi z denarno socialno pomočjo. Prepričana je, da bo vlada našla rešitev, ki bo usklajena tudi s socialnimi partnerji.

Za vse je kriva zaveza EU Vlada je sicer v nacionalnem reformnem programu 2013-2014, ki ga je maja poslala v Bruselj, napovedala več ukrepov s področja trga dela. Še za tekoče leto je med drugim predvidela tudi spremembe sistema minimalne plače, tako da bo ta pravičnejši in bo hkrati zagotavljal konkurenčnost gospodarstva. Sindikati spremembam nasprotujejo zaradi že zdaj nizke minimalne plače, iz vrst gospodarstvenikov pa je pred kratkim prišla celo ideja o ukinitvi minimalne plače, saj da bi to okrepilo konkurenčnost.

KAD v SDH ni le ideja Zunanji minister Karl Erjavec pa je dejal, da je "njegova" stranka DeSUS dosegla programske cilje, saj jim je uspelo ohraniti letni dodatek in pokojnine. Nasprotujejo pa zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) v delu ki se nanaša na prenos Kapitalske družbe (KAD) v SDH. "Menimo, da KAD ne sme izgubiti svoje osnovne funkcije, da ko je pokojninska blagajna v težavah, tej blagajni pomaga." Erjavec je sicer prepričan, da Kad ne bo pripojen SDH. "Če je DeSUS proti, ni možnosti, da bo pripojen."

Kje je DeSUS popustil? Glede predvidene ukinitve dohodninske olajšave za seniorje bosta sicer razpravljala še vodstvo DeSUS in predsednica zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak, a gre za kategorijo ljudi, ki niso socialno ogroženi, je dejal Erjavec. Omenjena olajšava se sicer nanaša na osebe, starejše od 65, ki imajo mesečni dohodek višji od 1400 evrov in ni nujno, da so upokojenci.

Kako pokojnine niso nižje, če je ukinjena olajšava? Na vprašanje, ali pokojnine realno res ne bodo nižje, saj naj bi bila ukinjena seniorska olajšava, DeSUS pa ni želel pristati na nikakršno znižanje pokojnin, je Erjavec odgovoril: "Če ima nekdo 1400 evrov prejemkov in je star več kot 65 let, mislim, da ni socialno ogrožen. Če bi pa vzeli dodatek tistim upokojencem, ki prejemajo 622 evrov, pa je to za njih katastrofa. To ni noben poseg v pokojnine, to se nanaša na dohodnino in to je davčna zadeva."