Četrtek, 6. 11. 2025, 17.59
56 minut
Nova policijska pooblastila po oceni Poklukarja predvsem za odkrivanje nezakonitega orožja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,73
Predlog Šutarjevega zakona, določa, da smejo policisti brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozna sredstva, če je to neizogibno za zavarovanje ljudi in takojšnjo zasego orožja. To po besedah odhajajočega notranjega ministra Poklukarja velja izključno za prostore in prevozna sredstva, kjer na podlagi zbranih okoliščin obstaja verjetnost, da je bilo nazadnje skrito orožje.
Odhajajoči notranji minister Boštjan Poklukar je ocenil, da bodo nova pooblastila policije v predlogu Šutarjevega zakona pomembno prispevala predvsem k odkrivanju nezakonitega orožja in takojšnjemu posredovanju. Po besedah odhajajoče ministrice za pravosodje Andreje Katič pa bi sodišče v določenih primerih priznalo nezakonito pridobljene dokaze.
Predlog zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma predlog Šutarjevega zakona, ki ga je danes sprejela vlada, določa, da smejo policisti brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozna sredstva, če je to neizogibno za zavarovanje ljudi in takojšnjo zasego orožja. To po ministrovih besedah velja izključno za prostore in prevozna sredstva, kjer na podlagi zbranih okoliščin obstaja verjetnost, da je bilo nazadnje skrito orožje.
Tako bi lahko policija skladno s predlogom ob nedavnem streljanju v romskem naselju Žabjak-Brezje vstopila v stanovanje in zasegla orožje brez odredbe. "Ta ureditev je nujna zaradi vse pogostejših primerov streljanja na območjih z večjo gostoto prebivalcev, kar povzroča neposredno nevarnost za življenje ljudi," je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril Poklukar.
Uvajajo tudi avtomatizirano preverjanje registrskih tablic
Predlog uvaja tudi novo pravno podlago za uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje ter snemanje policije za zagotavljanje javnega reda, preprečevanja, odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj ali prekrškov ter identifikacijo storilcev. To bi po ministrovih besedah bilo dovoljeno na varnostno tveganem območju. Posnetke, ki ne bi služili dokazovanju, bi izbrisali najpozneje v 30 dneh. Ukrep bi pisno odredil generalni direktor policije ali direktor policijske uprave.
Uvajajo tudi avtomatizirano preverjanje registrskih tablic, ki je bilo že uzakonjeno leta 2018, ustavno sodišče pa je to potem odpravilo. Poklukar je poudaril, da bi ukrep uporabljali samo na območjih, ki bodo prepoznana kot varnostno tvegana območja.
Policistom bi omogočili uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic za obdelavo in primerjavo podatkov z določenimi evidencami, kadar gre za ogrožanje življenja ali zdravja z orožjem ali nevarnimi predmeti. Tako bi lahko policija primerjala osebne podatke, pridobljene na podlagi optične prepoznave registrske tablice vozila, tudi z evidenco iskanih in pogrešanih oseb.
Podatke, ki ne bi pripeljali do ujemanj, bi morali nemudoma izbrisati
Kot je pojasnil Poklukar, bi podatke, ki ne bi pripeljali do ujemanj, morali nemudoma izbrisati, kar preprečuje množični nadzor nad uporabniki vozil oziroma nad registrskimi tablicami. Poudaril je, da je sistem prepovedano uporabljati za obrazno prepoznavo in se ne sme uporabljati za vsesplošni nadzor cestnega prometa.
"Če bi mi to predlagali, bi bili dvojni fašisti. Če bi Aleš Hojs napovedal vstope v stanovanja brez odredbe, po Ljubljani ne bi vozili samo koles, ampak tudi motorje. Situacije ne bo nič rešilo, če ne bo sprejeta tudi zakonodaja, ki je že v parlamentarni proceduri in proti kateri je vladna koalicija štirikrat glasovala proti," je o napovedanih ukrepih vlade in novih policijskih pooblastilih policije, katere je napovedal odhajajoči notranji minister Boštjan Poklukar, na pogovornem omizju v Tržiču povedal predsednik stranke SDS Janez Janša.
Koalicija z volivci za ustavno večino razuma 🤝🇸🇮@JJansaSDS na pogovornem omizju v Tržiču o napovedanih ukrepih v zakonu za reševanje predsednika vlade: Če bi mi to predlagali, bi bili dvojni fašisti. Če bi @aleshojs napovedal vstope v stanovanja brez odredbe, po Ljubljani ne bi… pic.twitter.com/g9DRS05cZY
— SDS (@strankaSDS) November 6, 2025
Ministrica Katič je povedala, da bo po novem lahko sodišče v posameznih primerih priznalo tudi nezakonito pridobljene dokaze. Dejala je, da ima Slovenija po navedbah vrhovnega sodišča trenutno eno izmed najbolj strogih ureditev izločitve dokazov, zato so dokazi, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic ali zakonskih pravil, izločeni.
Ministrica Katič je povedala, da bo po novem lahko sodišče v posameznih primerih priznalo tudi nezakonito pridobljene dokaze. Dejala je, da ima Slovenija po navedbah vrhovnega sodišča trenutno eno izmed najbolj strogih ureditev izločitve dokazov, zato so dokazi, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic ali zakonskih pravil, izločeni.
Predlagana sprememba po besedah Katič uvaja metodo tehtanja, po kateri bi sodišče lahko v primerih najtežjih kaznivih dejanj uporabili tudi na nedopusten način pridobljen dokaz, če gre za zelo hudo kaznivo dejanje z najmanj osemletno zaporno kaznijo, v kolikor bi bila popolna izključitev dokaza nesorazmerna glede na javni interes pregona. Rešitev sledi praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki dopušča uporabo dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, kadar to ne pomeni kršitve pravice do poštenega sojenja, je dejala Katič.
V izjemnih primerih pa bo za osumljene najhujših kaznivih dejanj možno pripor podaljšati z dveh na tri leta.
Zaostrene kazni za kaznivo dejanje nasilništva
Katič je še povedala, da s predlogom zakona posegajo tudi v pravico do brezplačne pravne pomoči, in sicer jo predlog omejuje v prekrškovnih postopkih, za primere, ko je prekrškovni organ izrekel globo do 300 evrov ter za povratnike, ki so v zadnjih treh letih že trikrat prejeli brezplačno pravno pomoč v prekrškovnih zadevah.
Se bo pa pomoč še vedno dodelila, kadar bi njena zavrnitev pomenila nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva, v postopkih nadomestnega zapora in mladoletnim prosilcem.
Katič je izpostavila tudi predlagane spremembe in dopolnitve kazenskega zakonika, po katerih se za obdobje dveh ali treh let - to bodo še dorekli - uvaja posebna ureditev, po kateri bodo določena kazniva dejanja preganjali po uradni dolžnosti. Gre za kazniva dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe in ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru.
Poleg tega se za isto obdobje zaostruje kazni za kaznivo dejanje nasilništva.
"Namen sprememb je okrepiti zaščito žrtev nasilja, zagotoviti učinkovitejši pregon storilcev in hkrati ohraniti sorazmernost kazenskega sistema," je dejala Katič.
