Nevzet Porić: Džamija bo s svojo obliko in vsebino obogatila Ljubljano

"Brez naših vernikov bi bile sanje brezpredmetne," pravi tajnik skupnosti Nevzet Porić.

Na Kurilniški ulici v Ljubljani so položili temeljni kamen, po načrtih islamske skupnosti v Sloveniji pa naj bi v treh letih dobili prvo džamijo pri nas. Pobuda za gradnjo džamije v Ljubljani je stara več kot štiri desetletja, tako da se dogodka muslimani pri nas še posebej veselijo. "Projekt gradnje džamije se je začel 21. 5. 1969. Od leta 2006 se je začel premikati. Leta 2006 je bil za muftija imenovan dr. Nedžad Grabus in za župana izvoljen Zoran Janković. Upam si trditi, da sta onadva premaknila projekt. Bila sta vztrajna in prišla sta do temeljnega kamna," pripoveduje tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić, ki pravi, da danes, ko je džamija realnost, gledajo predvsem naprej in so na to ponosni. Kljub vsemu brez zapletov ni šlo. Civilna iniciativa je nasprotovala, zbirali so se celo podpisi proti gradnji. "Priznam, ni bilo lahko gledati, kako so 12 tisoč podpisov priložili ob zahtevku za referendum. Zmagala je pravica, saj je ustavno sodišče odločilo, da večina ne more odločati o pravicah manjšine, in referendum preprečilo," pravi Porič, ki priznava, da tudi sicer ni bilo lahko.

Brez vernikov in katarskega emirja ne bi šlo "Posebno poglavje pri nastanku džamije imajo verniki, saj so prispevali več, kot smo pričakovali. Po vplačilu donacij smo videli, kolikšna je pravzaprav želja po gradnji džamije v Ljubljani. Videli boste, koliko se nas bo zbralo na slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna. Tudi to je dokaz, da si res želimo džamijo," pravi glavni tajnik islamske skupnosti. Na vprašanje, kako so se sploh lotili tako velikega projekta, ki ga skupno ocenjujejo na 21 milijonov evrov, brez zaprte finančne konstrukcije, odgovarja: "To je težko razložiti in še težje razumeti. Da smo v začetku pretehtali vsa tveganja. Zanimivo bi bilo videti, kakšni bi bili odzivi. No, mi smo se tega projekta lotili z ljubeznijo. Naš mufti dr. Nedžad Grabus je oseba vizije. Vedel je, v kaj se spušča, in hvala Bogu, da je pred sedmimi leti prišel v Slovenijo. Muslimani v Sloveniji nikoli ne bomo pozabili, kaj vse je naredil za islamsko skupnost in muslimane tu. To mnenje delimo vsi muslimani v Sloveniji. On je mož odločitve in dejanja," pojasnjuje Porić, ki poudarja tudi pomen donatorja, katarskega emirja, ki je zagotovil levji delež pri nakupu zemljišča, v prihodnjih mesecih pa bo prispeval še približno osem milijonov evrov.

Džamija bo obogatila Ljubljano Ne glede na stanje v družbi, še posebej tiste ljudi, ki so pred leti nasprotovali gradnji džamije, v islamski skupnosti pričakujejo, da bodo tudi preostali Slovenci džamijo sprejeli za svojo. "Seveda, verjamem, da sta Ljubljana in Slovenija sprejeli džamijo. Zakaj pa je ne bi sprejeli? Džamija bo krasila glavno mesto naše države. S svojo obliko in vsebino bo bogatila družbo, v kateri živimo."