Naj planinska koča
Sladka slovenska transverzala
Nedelja, 31. 8. 2025, 8.21
10 ur, 24 minut
Sladka slovenska transverzala, sedmi dan
Nevihta nad Karavankami. Kislo mleko. Šprint na Golico. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
Vremenska napoved je bila izjemno slaba. Strategija? Kot včeraj: po radarski sliki se prebijati od koče do koče, kolikor bo pač šlo. Ob sedmih zjutraj start – in potem lov na vsako kratko, dragoceno okno med plohami.
Zelenica: espresso, žig, zeleno luč
Prvi cilj je bil Planinski dom na Zelenici. Hiter espresso, žig v knjižico, pogled na radar – še čisto. Brez odlašanja naprej čez greben, proti Prešernovi koči na Stolu. Dež me je na kratko oplaknil, visoka trava je premočila superge in v glavi se je prižgala rdeča luč: žulji. V koči spet kava, sendvič “za med pot” in takoj v pogon.
Pet ur po tablah do Golice – jaz pa lovim minuto
Naslednja točka je bila daleč – Golica (po tablah 5 ur). Oblaki nad Karavankami so se zgostili, radar je risal krajevne plohe in nevihte. Ustavil sem se na Belski planini – pastirski stan, ne uradna koča. Potrkam. Odpre prijazna gospa. Pojasnim, da bežim pred nalivi in bi malo počakal.
Ponudi kislo mleko – prvo po dolgih letih. Okus otroštva. Pozneje prinese še lubenico, pridruži se mož, par besed, par nasmehov. V takih trenutkih razumeš, kaj pomeni gorska dobrosrčnost.
Okno! V gozd – ne na greben
Radar pokaže luknjo. Skočim skozi. Ne izberem izpostavljenega grebena, temveč daljšo, gozdno varianto – varneje, če se bliska. Na pobočjih vidim pohodnike, ki že rinemo proti vrhu. Tabla pravi 30 minut. Jaz pridem v manj kot desetih – poln šprint.
Vrh in modra odločitev
Na vrhu Golice me pričakajo temni nevihtni oblaki; ljudje se obračajo navzdol. Vrh le fotografiram in se ne zadržujem – žig poberem v koči spodaj. Še 40 minut premora za nov naliv, nato direktno spust proti Planini pod Golico in naprej v Hrušico pri Jesenicah. Varnost pred razgledom – tokrat brez kompromisov.
Prijatelji, ki dajo krila
Na Hrušici me pričaka Matej Luzar, sošolec in gorski tekač. Ob cesti me pospremi do Mojstrane, kjer prespim. In tam – presenečenje: moja Erika, mami in oči, Matej in Katja (LCHF Style) ter Jan iz gibalno-terapevtskega centra Samide. Jan kar na licu mesta odvrti polurni reševalni tretma. V takem primeru masaže pač ne zavrneš. 😅
Skupaj smo pojedli večerjo in poklepetali. Super večer! Hvala vam, carji ste♥️
Hvala tudi Hostlu Lukna za brezplačno prenočišče – ogromno pomeni v takem dnevu. In hvala Generali ZAME za pokroviteljstvo etape; žal se zaradi vremena planinsko društvo ni moglo pridružiti na skupnem pohodu.
Statistika dneva (7. etapa)
- ⏱️ Čas: 11 h 20
- 🥾 Razdalja: 43,7 km
- ⬆️ Vzpon: 1.940 m
- ⬇️ Spust: 2.920 m
- ⛰️ Najvišja točka: 2.160 m
- 🐢 Povp. hitrost: 3,9 km/h
Jutri: Triglav 🎯
Pred menoj je najvišji vrh Slovenije. Napoved se končno odpira. Noge so utrujene, srce je polno. Gremo naprej.
