Sobota, 27. 7. 2019, 17.59
4 leta, 9 mesecev
Kaj delajo galebi v Ljubljani
Ne le na morju, galebi gnezdijo tudi v Ljubljani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,61
2
Zadnje čase je mogoče opaziti povečano populacijo galebov v mestnih središčih, in čeprav prevladuje prepričanje, da ta vrsta ptic večinoma živi ob morju, v resnici ni tako. V Ljubljani so rumenonogi galebi, ki so sicer najbolj razširjeni na Obali, postali celoletni gostje. V prestolnici so začeli gnezditi okoli leta 2005. Ni pa Ljubljana edino urbano okolje, kjer je te ptice mogoče opaziti. Leta 1999 so opazili gnezdenje v Sežani, leta 2012 tudi v Mariboru, kjer odtlej gnezdijo vsako leto.
"Ljudje galebe večinoma povezujemo z morjem, vendar te ptice lahko srečamo tudi drugje," pojasnjuje Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
"Večina od približno 54 vrst galebov, ki jih poznamo, gnezdi ob morskih obalah, vendar je mnogo vrst predvsem celinskih in gnezdijo ob sladkovodnih tekočih ali stoječih vodah. V Sloveniji smo do zdaj zaznali pojavljanje 13 vrst teh ptic, od katerih imajo tri vrste tudi status gnezdilke," dodaja Zagorškova.
Najštevilčnejši v zimskem času
Rečni galeb je zelo redek gnezdilec v Sloveniji na majhnem številu lokacij.
Naseljevanje ptic v človeška naselja je po pripovedovanju sogovornice naraven proces, saj v urbanih okoljih najdejo dobre pogoje za razmnoževanje oziroma gnezdenje, prehranjevanje in počivanje.
"Galebi so v mestih začeli gnezditi, ker so tukaj našli alternativen habitat za gnezdenje," pravi ornitologinja in dodaja, da se galebi naseljujejo predvsem na strešne terase visokih stolpnic, posute s prodom, saj spominjajo na njihova prvotna prebivališča. Naravni habitat teh ptic so neposeljeni otoki in nasipališča.
Če pri naseljevanju galebov torej ne gre za nov pojav, zakaj imajo potem ljudje občutek, da je teh v mestnih središčih vedno več? Kot pojasnjuje sogovornica, je odgovor na to vprašanje povsem subjektiven.
"Zadnje čase se predvsem srečujemo s tem, da ljudi moti vse mogoče – od vrabcev v okolici, ki se zjutraj oglašajo, pa do muhe, ki leti do njihovega okna. Vsi bi želeli živeti v naravi, vendar sprejetja, da narava ni sterilen prostor, ne želi nihče."
Ne predstavljajo grožnje in skrbijo za okolje
Rumenonogi galeb je v Sloveniji najbolj razširjen na Obali, koloniziral pa je tudi osrednjo in severovzhodno Slovenijo.
Dejstvo pa je, da se je populacija galebov v nekaterih krajih po Sloveniji v zadnjih desetletjih povečala. V Ljubljani je rumenonogi galeb proti koncu 90. let postajal vse pogostejši celoletni gost.
Vrsta je v prestolnici Slovenije zelo verjetno začela gnezditi okoli leta 2005 in glede na podatke iz Atlasa ptic Slovenije v mestu gnezdi okoli 15 parov rumenonogih galebov. Od leta 1999 beležijo gnezdenje ptic v Sežani, od leta 2012 pa tudi v Mariboru, kjer od takrat gnezdijo vsako leto.
Kot poudarja Zagorškova, galebi ne predstavljajo popolnoma nobene grožnje preostalim pticam, ki jih najdemo v mestu, še več, njihovo gnezdenje je v mestnih okoliših pozitivno, saj so naravni čistilci človeških odpadkov, ker se lahko zlasti zunaj gnezditvenega obdobja preživljajo z njimi, zato so pogosti na smetiščih.
Galebi namreč spadajo med vsejedce, hranijo pa se z raznovrstnimi nevretenčarji, njihovimi ličinkami, semeni, mrhovino, ribami, glodavci in podobno. "Ptice se prehranjujejo v mestih in pristaniščih, na sveže preoranih poljih ali različnih celinskih vodnih telesih," razlaga sogovornica.
Previdno z delom na strehi
Črnoglavi galeb v Sloveniji gnezdi le na Ptujskem jezeru in reki Dravi.
Ker se galebi v mestnih okoliših naseljujejo na terasah in visokih strehah, previdnost med delom, če je v neposredni bližini galebje gnezdo, na teh ne bo odveč.
"Pred nekaj tedni smo dobili klic zaskrbljene in ogorčene ravnateljice enega izmed ljubljanskih vrtcev. Po njenem pripovedovanju naj bi odrasel galeb napadel hišnika, ravnateljica se je tudi bala, da bi lahko ptica ogrozila varnost otrok," je povedala Zagorškova.
Izkazalo se je, da galeb hišnika ni napadel neposredno, temveč se je samo z glasnimi kriki spreletel nad njegovo glavo. Razlog za to je bila hišnikova prisotnost na strehi v bližini gnezda oziroma odraščanja mladiča.
Galebi tako kot druge živalske vrste v času gnezdenja intenzivno branijo svoje gnezdo in mladiče. "Niso nasilne živali, za kar jih pogosto označijo ljudje, napadalni postanejo le, če je ogroženo njihovo gnezdo."
Kot še pove Zagorškova, je strah pred živalmi izrazito sociološke narave. To pomeni, da izhaja iz človekovega odnosa do prisotnosti posameznih vrst v njegovem okolju.
"Ta pogosto temelji tudi na napačnih prepričanjih ali pomanjkljivem znanju o vrstah, zato je pomembno ustrezno informiranje in izobraževanje prebivalstva."
Žrtve nezakonitega lova
Rentgenski posnetek ustreljenega galeba z zračno puško.
Bolj kot ptice ogrožajo prebivalstvo je to tisto, ki ogroža življenje galebov.
"Predvsem rumenonogi galeb je na obalnem koncu pogosto žrtev nezakonitega lova z zračnimi puškami," pojasnjuje in dodaja, da je nezakonit lov v praksi zelo težko odkriti, saj se sledi v naravi hitro zabrišejo.
"Najzanesljivejša metoda dokazovanja nezakonitega lova je rentgensko slikanje ptičjega kadavra. V letu 2017 smo zabeležili vsaj tri primere, ko je bila žival ustreljena z zračno puško," za konec pove Tjaša Zagoršek.
2