"Način pravnega razmišljanja je izrazito zastarel, formalističen in v biti avtoritaren"

Matej Avbelj, univerzitetni učitelj prava in dekan kranjske fakultete za državne in evropske študije, je danes predstavil svojo novo knjigo, zbirko 28 pravnih besedil, s katerimi se je med letoma 2011 in 2015 odzival na dogajanje v zadevi Patria. Besedila so bila večinoma objavljena kot kolumne na portalu IUS-INFO, kot prispevki v Pravni praksi, nekatera pa tudi v Večeru, Slovenskem času in Demokraciji, zdaj pa jih je izdala GV Založba.

"Prvovrstna politična bomba za vsakokratne volitve" "Zadeva je bila tako paradoksalna, da jo pravniki pravzaprav nismo znali okarakterizirati," je o obtožnem predlogu v primeru Patria dejal Avbelj. "Zadeva Patria je od samega začetka nastopala kot prvovrstna politična bomba za vsakokratne volitve. To ni nič specifičnega za slovenski prostor. Vendar pa v dobro urejenih pravnih državah pravosodje poskrbi, da take zadeve hitro dobijo svoj epilog, da ne pride do izkrivljanja demokracije. Tu ni bilo ničesar od tega. Javni prostor, mediji so postopali z domnevo krivde," je bil kritičen Avbelj.

"V slovenskem javnem diskurzu vse prepogosto ne štejejo argumenti, ampak bolj šteje tisti, ki nekaj pove, ne glede na to, kaj je pravzaprav povedal," je o komentiranju strokovne javnosti dejal Avbelj.

Spomnil je, da so bila v strokovni razpravi ključna tri pritrdilna ločena mnenja ustavnih sodnikov, zlasti sodnika Jana Zobca, in sicer da v nobeni državi in sploh nikjer v civiliziranem svetu nihče ne more biti obsojen za abstraktno storjeno kaznivo dejanje.

Ne znamo se pogovarjati, zato ne moremo biti dobri pravniki "Ko je ta tri ločena mnenja na vso moč potrdil mag. Krivic, ki se je moral, zato da bi mu verjeli, najprej javno deklarirati kot Janšev politični nasprotnik, šele potem je zadeva v bistvu izgubila svoj družbeno skonstruiran značaj," je prepričan Avbelj. "Da nas sploh poslušajo, moramo najprej povedati, kdo smo oziroma kaj nismo." Ker se ne znamo pogovarjati in argumentirati, ne moremo biti dobri pravniki, opozarja Avbelj.

Nepravna država "Naslov je namenoma polemičen, provokativen. Tudi zato, da kritiko slovenske pravne države in s tem tudi nas pravnikov pelje v drugo smer, kot bi tradicionalno šla," pravi Avbelj.

Trditev, da je težava slovenskega pravosodja komunizem, rešitev pa lustracija, je po Avbljevem mnenju zgrešena. "Če bi se s tem strinjal, bi imela ta knjiga naslov Krivosodje."

"Težava slovenske pravne države je mnogo hujša kot komunizem. Imamo način razmišljanja, način poimenovanja prava, ki je izrazito zastarel, okostenel, formalističen in v biti avtoritaren," trdi Avbelj.

"Ker nimamo koncepta prava kot argumentativne drže, je dolgo veljalo, da se sodb ne komentira, ne kritizira, in iz te iste logike izhaja nenaklonjeno stališče ločenim mnenjem. Obstaja fikcija, pravzaprav laž, da je pravo nekaj samo po sebi objektivnega. Pravo je človeški proizvod, proizvod ljudi na sodiščih. Pravo je toliko vredno, kolikor so prepričljivi argumenti, na katerih je bila sodba sprejeta."

Krivic: Neznanje naših pravnikov je škandalozno "Odkar sem nehal biti ustavni sodnik, ne delam drugega, kot da se zgražam nad škandaloznim neznanjem naših pravnikov," je na predstavitvi knjige dejal Matevž Krivic.

"Kot družba se absolutno ne zavedamo vsebinskih težav strokovne nedoraslosti našega sodstva, tožilstva, pravne stroke – v nekaterih pogledih, ne v celoti." Za marsikaj naj bi bila kriva tudi neustrezna izobrazba na pravni fakulteti. Nedopustno je nerazumevanje tega, kar bi morala biti abeceda sojenja – kaj je tako imenovani sodniški silogizem oziroma subsumpcija.

"Bodimo previdni pri izrazu, da je pravo odpovedalo. Rekel bi, da ni odpovedalo pravo, pravniki so odpovedali. Ali, če nočemo biti subjektivni, uporaba prava je odpovedala," je opozoril Krivic. "Nekateri pravniki v nekaterih situacijah ne znajo ali pa nočejo znati – ali ker gre za Janšo ali pa za marginalce."

Krivic je poudaril, da je treba klimo razprave spremeniti na obeh straneh. Menil je, da ni nič novega to, da sodne odločitve politika uporablja in zlorablja, vprašanje pa je, koliko so pri tem sodelovali pravniki – sodniki, tožilci in strokovna pravna javnost.

Proces bo verjetno zastaral Na vprašanje, kako predvideva, da se bo zadeva Patria odvila, je Avbelj odgovoril: "Glede vsebinske odločitve, ki bi bila oprostilna, sem nadvse skeptičen. Mislim – upam, da se motim –, da bo zadeva zastarala. To bo omogočilo, da se bo slovensko politično javnodiskurzivno kolo – zdaj bom grob – norosti in blaznosti lahko vrtelo še naprej. Nekateri bodo prepričani, da je krivda bila, drugi bodo prepričani, da krivde seveda ni bilo. Vsi tisti, ki bi želeli živeti v neki normalni državi – takšni, kot smo jo zapisali v ustavo, ki je bila vsaj malo podobna tistim državam, ki smo se jim pridružili, bomo pa nekje na robu kot kritični opazovalci."