SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na vrhu prioritet slovenske diplomacije gospodarstvo in Hrvaška

4

termometer

Na Brdu pri Kranju so se na že 15. posvetu slovenske diplomacije zbrali veleposlaniki Slovenije po svetu.

Uvodoma so jih nagovorili zunanji minister Samuel Žbogar, predsednik Danilo Türk in premier Borut Pahor, ki so ob tem predvsem izpostavili velik pomen gospodarske diplomacije, premier pa tudi rešitve spora s Hrvaško.

Pahor: Vlada bo v reševanje gospodarske krize čim bolj vključila tudi diplomatski aparat Kot je zatrdil Pahor, je vlada odločena, da v reševanje gospodarske krize čim bolj vključi tudi diplomatski aparat in torej okrepi gospodarski del diplomacije. Zbrane veleposlanike, ki jih ima Slovenija že v skoraj 50 državah, je pozval, naj po svojih najboljših močeh pomagajo slovenskemu gospodarstvu in prispevajo h krepiti gospodarskega sodelovanja.

Veleposlanike je ob tem pozval, naj v stikih z Ljubljano rešijo vse morebitne težave, s katerimi se soočajo pri krepitvi gospodarske diplomacije v državah, kjer delujejo. Pozval jih je tudi k intenzivnemu in inovativnemu odkrivanju novih možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenijo.

Ureditev odnosov s Hrvaško bi razbremenilo slovensko zunanjo politiko Kot drugi velik zalogaj, s katerim se sooča slovenska diplomacija, je Pahor izpostavil ureditev odnosov s sosednjo Hrvaško. Kot je namreč ocenil, bi rešitev vprašanja meje med državama močno razbremenilo slovensko zunanjo politiko in slovenske diplomate po svetu ter jim omogočilo, da to energijo usmerijo drugam, med drugim na Zahodni Balkan.

Srečanje Pahorja s hrvaško premierko Jadranko Kosor konec julija v Trakošćanu je ponudilo okvirno pot zunanjima ministroma obeh držav in njunim sodelavcem, da do konca leta dosežejo dogovor, ki bo omogočil napredek tako pri deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU kot tudi pri reševanju vprašanja meddržavne meje. To je velik zalogaj, možnosti za uspeh so, ni pa nobenih garancij.

Türk o izjemno dobrem geopolitičnem položaju Slovenije Predsednik republike je v svojem razmisleku o poslanstvu Slovenije v svetu izpostavil predvsem izjemno dober geopolitični položaj Slovenije in pa možnost naše države, da v mednarodni skupnosti odigra določeno povezovalno vlogo. Slednje ji poleg omenjenega geopolitičnega položaja omogoča tudi dober diplomatski talent.

Glede povezovalne vloge Slovenije je predsednik republike izpostavil Zahodni Balkan - obenem je sicer opozoril, da je tu vloga Slovenije morda manjša, kot se zdi in kot je bila včasih, vendarle pa lahko še vedno prodremo s premišljenimi idejami in akcijami -, pa tudi območje Srednje Evrope in odnose med EU in Rusijo.

O nadaljnjem identificiranju mednarodne vloge Slovenije Še posebej se je predsednik Türk v svojem nagovoru udeležencem posveta - med njimi je bil pred desetimi leti kot takratni veleposlanik pri ZN tudi sam - posvetil nadaljnjemu identificiranju mednarodne vloge Slovenije s progresivnimi pobudami, predvsem na področju človekovih pravic, humanitarnosti, medkulturnega dialoga ipd. Kot je zatrdil, se tovrstne pobude včasih zdijo preveč abstraktne, vendar pa se na dolgi rok izkažejo kot bistvene za uveljavitev neke države v svetu.

V Sloveniji imamo dobro diplomacijo Da imamo v Sloveniji dobro diplomacijo, ki je uspešno opravila vrsto zahtevnih nalog in lahko s ponosom in optimizmom zre v prihodnost, so si bili soglasni tako predsednik Türk kot tudi premier Pahor in minister Žbogar. Obenem pa so se strinjali, da je potreben, še posebej v sedanjih kriznih časih, temeljit premislek o sami strategiji slovenske zunanje politike in temeljih diplomacije.

Žbogar: Velika dinamičnost mednarodne skupnosti in gospodarska kriza narekujeta premislek Velika dinamičnost mednarodne skupnosti in še posebej gospodarska kriza po besedah ministra Žbogarja narekujeta premislek o novih potrebah in novih pristopih slovenske zunanje politike. Tudi predsednik Türk je ocenil, da smo v kriznem trenutku, ko je treba pogledati naloge slovenske diplomacije nekoliko globlje in širše.

O slovenski strategiji za Zahodni Balkan Kot glavne teme tokratnega posveta je sicer Žbogar poleg prioritet na področju gospodarske diplomacije in vloge diplomacije v odnosih s Hrvaško izpostavil še strategijo slovenske zunanje politike v mednarodni skupnosti in še posebej strategijo za Zahodni Balkan, kjer vidi Slovenija svojo dodano vrednost, razvojno pomoč kot pomemben instrument slovenske zunanje politike, pa tudi notranjo organizacijo zunanjega ministrstva.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin