SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Na volitvah prevzeti odgovornost za uresničitev ciljev protestov

4

termometer

Kot vodja protestnega gibanja na Facebooku je med prvimi stopil v ospredje z imenom in priimkom, nase pa opozoril z idejo instituta ljudske nezaupnice.

Kot priročno orodje za mehčanje protestov jo je zagrabila tudi politika, proti kateri so protesti uperjeni. Uroš Lubej, član protestnega odbora vseslovenske ljudske vstaje (VLV), pravi, da se mu niti najmanj ne zdi sporno, da bi kot profesor filozofije na novomeški gimnaziji ustanavljal stranko za morebitne volitve, sploh pa ne vnaša dnevne politike v razred, saj bi to bilo zelo nestrokovno in nemoralno. "Sploh pa ni v učnem načrtu," pravi v šali. Druga zgodba pa je njegovo novinarsko delo pri časopisu Čuvar, katerega ustanovitelj in urednik je. "Tu pa mogoče prihaja do konflikta interesov, zato kot novinar lahko naredim le to, da vsakomur povem, kakšna je moja vloga v protestnem gibanju in da je moj časopis pač postal uporniški časopis," pravi Uroš Lubej.

Bi bili morebiten odstop Janeza Janše in posledično padec vlade ter morebitne predčasne volitve zadosten pogoj za vašo zahtevo po odstopu politične elite ali boste tudi po tem vztrajali pri protestih? Spletne protestne skupine so že izglasovale nadaljevanje protestov ne glede na to, ali bo "Janševič", kot se v spletni omrežjih zdaj imenuje ta koalicija, odstopila ali ne. Kot osnovna zahteva protesta še naprej ostaja odstop celotne politične elite.

Kako si konkretno predstavljate odstop vseh političnih elit, tako na državni kot lokalni ravni? Kakšno garancijo imate za to, da stvari ne bi šle v podobni smeri tudi po zamenjavi elit? Ljudje si ne želijo samo spremembe na vrhovih strank, ampak si želijo tudi sistemske ali pa vsaj zakonodajne spremembe. Najmanj, kar mislim, da je treba narediti, je, mogoče po islandskem modelu oziroma islandski inspiraciji, prožiti državljansko razpravo o spremembah ekonomskega in političnega sistema, v katerem živimo. Oziroma vsaj o korekcijah tega sistema, ki bodo onemogočile, da bi se vzpostavila nova oligarhija v Sloveniji ob zamenjavi elit.

Če bo prišlo do predčasnih volitev, se boste potem v vseslovenski ljudski vstaji organizirali kot stranka in sodelovali na volitvah? Sami ali v povezavi z drugim protestnimi skupinami? V neformalnem protestnem odboru vseslovenske ljudske vstaje se še nismo pogovarjali, da bi se organizirali kot politično gibanje oziroma stranka. Zame osebno politika ni cilj, ampak je sredstvo. V protestnem gibanju sodelujem, ker čutim, da lahko pripomorem k ciljem protesta in ker mislim, da je dolžnost vsakega državljana v takih razmerah, v katerih smo, da se bori za spremembo tega stanja. Menim, da se bodo oblikovale alternativne politične sile, ni pa nujno, da neposredno iz teh protestnih skupin. Prostor v Sloveniji se je zdaj odprl za alternativne sile.

Če ne bi sodelovali, medtem ko elita, ki jo želite zrušiti, bo, potem je težko pričakovati, da bi bili aktivni akterji v spreminjanju političnega sistema po meri duha protestov. Strinjam se, da morajo za spremembe in uresničitev ciljev protestov državljani prevzeti odgovornost na volitvah. Treba pa je upoštevati, če bo prišlo do predčasnih volitev po obstoječih pravilih, da so to pravila, ki si jih je postavila politična oligarhija zato, da se obdrži na oblasti. Volilna in medijska zakonodaja je narejena tako, da v določeni meri vsaj privilegira obstoječe politične stranke. Tako da je ena od možnosti tudi bojkot volitev oziroma poziv državljanom, da bojkotirajo volitve, če ugotovimo, da volitve ne bodo prinesle rešitve. Potem pa bo politična oligarhija morala presoditi, ali lahko nadaljuje vladanje na takšen način.

Kako potem zagotoviti enakopravnejše možnosti za nove politične sile na predčasnih volitvah? Predlagamo oblikovanje prehodne vlade, ker želimo zagotoviti stabilen prehod v novo obdobje Slovenije. Prehodno obdobje potrebujejo tako stranke kot alternativna gibanja. Stranke zato, da obračunajo s korupcijo znotraj svojih vrst in da gredo čiste na nove volitve. Ker če bodo stranke šle z istimi ljudmi na volitve in če bomo iste ljudi dobili v parlament, npr. Janšo in Jankoviča, potem se bo kriza zaupanja nadaljevala. Seveda pa tudi alternativna gibanja rabijo čas, da se programsko in logistično organizirajo.

Ali protestnemu valu pojema sapa? Na drugi vseslovenski vstaji v Ljubljani se je po uradnih podatkih zbralo od 8 do 10 tisoč ljudi, kljub zelo obremenilnemu poročilu KPK-ja za premierja in voditelja opozicije. In kot pravite v VLV-ju, vsebina poročila KPK-ja odraža točno to, zaradi česar protestirate. In to kljub toplejšemu vremenu. Mislim, da je bilo na protestih več ljudi od omenjenih številk. Če je policija rekla, da je bilo 8 tisoč ljudi, potem jih je bilo 16 tisoč. Tudi če ne bi bil tam, bi rekel krat dva, najbrž pa je prava številka nekje vmes. Če je prava številka med 10 in 15 tisoč, pa je to zame ogromna številka. Tudi na Roški pred več kot dvajsetimi leti je bilo sprva 10 tisoč ljudi, pozneje pa vedno več. Ampak to sploh ni glavno vprašanje, tudi če bi jih bilo samo 100 ali nekaj tisoč. Pomembno je, da so se tem gibanjem priključile uradne in ugledne organizacije, društva, pisatelji, intelektualci, kulturniki, tudi sindikati.

Kako ste razumeli obvestilo, da je bila prav na dan protestov proti vam vložena ovadba, ker niste prijavili protesta ob 1. ljudski vstaji v Ljubljani? Kot brezupen, skoraj nerazumen poskus, da se zameji protestno gibanje in da se morda koga ustrahuje. Policijski minister bi se moral ukvarjati z drugimi stvarmi, recimo s svojim strankarskim šefom, in preiskati sume korupcije, ki jih je odkrila protikorupcijska komisija, in izdati ukaz, naj se policija osredotoči na župana Ljubljane. Učinek je pač ravno nasproten: ljudje, ki začutijo, da jim je bila kršena ustavna pravica do zbiranja, se bodo verjetno zbirali s še večjo vnemo.

Zakaj še vedno ne prijavljate protestov? Jih boste v prihodnje prijavljali? Kaj se bo naprej zgodilo s prijavljanjem protestov, ne vem, morda jih pa protestniki začnejo prijavljati. Sicer pa protestov ne prijavljamo zato, ker na te proteste hodijo zelo različne skupine, ki imajo sicer skupno točko, a tudi različne razloge in zahteve, zakaj pridejo tja. Sem organizator protesta, skupaj s tisočimi drugimi. Kot bi lahko rekel, da nihče ni organizator tega protesta, smo hkrati vsi njegovi organizatorji.

Zdi se, da je ves protestni naboj zdaj osredotočen na prestolnico. V lokalnih središčih protestov praktično ni več, kljub temu da je npr. Mariborčanom uspelo zrušiti župana Franca Kanglerja? Gre za to, da so ljudje ugotovili, kje je glavni problem. In problem je pač v Ljubljani, se pravi v vladi in parlamentu oziroma v strukturah, ki so s temi institucijami povezane. Tam je jedro problema in edino tam je možno rešiti to zagato, v kateri se je Slovenija znašla. To so ljudje začutili, zato so svojo energijo usmerili v Ljubljano. Je pa gotovo možno, da se bodo protesti vrnili v druga mesta in občine.

Mimogrede, kako ocenjujete metode mariborskih protestnikov, ki obiskujejo svetnike na njihovih domovih? Se vam to zdi etično sporno ali ne? Ne. Kaj pa je to "zlo" in drobni etični zadržki v primerjavi s cinizmom in neposlušnostjo mariborskih oblasti do Mariborčanov? Politika vsak dan vstopa v naše domove. Mariborska politika v domove Mariborčanov vstopa s korupcijo, klientelizmom, krajami, da ne omenjam socialnih problemov, v katerih je Maribor. Se pravi oni vsak dan tako rekoč uničujejo njihove domove, tako da bodo že prenesli te obiske protestnikov enkrat na teden.

Kot lahko beremo iz kritičnih člankov v vašem časopisu Čuvar, je podobna hobotnica kot v Mariboru tudi v Novem mestu. Zakaj niste sledili zgledu mariborskih protestnikov in šli do konca tudi v Novem mestu, torej do zamenjave župana in odstopa svetnikov? Prepričan sem, da se bo prej ali slej nekaj zgodilo tudi v Novem mestu. Ogromno je vprašanj Novomeščanov, kdaj se bo v mestu kaj zgodilo. Prej ali slej se bo našel nekdo, ki se bo lotil tega problema, da imamo v Novem mestu prav tako skorumpirano oblast, ki deluje na pogodbah, ki so skregane z osnovnimi načeli, po katerih bi morala delovati oblast.

Boste zraven? Absolutno. Če se bo protestno gibanje vnelo tudi v Novem mestu, bom z veseljem sodeloval.

Ali v Novem mestu še ni kritične mase za kaj takšnega, torej še vendarle ni tako hudo, kot prikazujete? Na protestu v Novem mestu ni bilo prav veliko ljudi. Hudo je. Sporne pogodbe so bile predstavljene javnosti in so imele velik odmev, ljudje vedo, da je hudo. Kar pa zadeva udeležbo, pa spet ni bila tako zelo slaba, bilo je od 300 do 500 ljudi. Glede na to, da je šlo za prvi protest in da je bil totalno nepripravljen in brez močnih promocijskih akcij, tudi znotraj Facebooka, udeležba ni bila slaba.

Kako je zdaj z instrumentom ljudske nezaupnice, s katerim ste pravzaprav postali najbolj prepoznavni? Ste peticijo že odnesli v državni zbor? Kdaj boste začeli z zbiranjem potrebnih podpisov, da bi se s tem instrumentom vključili v zakonodajni postopek? Trenutno še vedno zbiramo ekipo pravnikov, ki bi bila pripravljena napisati te zakonodajne predloge. Mogoče zaradi drugih stvari nisem bil toliko aktiven na tem področju, v vsakem primeru pa upam, da bomo našli skupino pravnikov, ki bo stala za temi idejami in ki jih bo prelevila v zakonodajni predlog.

Ali imate morda občutek, da pravniki ne želijo sodelovati pri tem projektu? Ne, sploh ne. Zavedam se, da mora biti zakonodajni predlog na temelju ideje o ljudski nezaupnici narejen na tak način, da ne bo ogrožal stabilnosti države, kar je glavni očitek sami ideji ljudske nezaupnice. Med pravniki je nekaj pomislekov, kako to zapisati. Kar zadeva nezaupnico proti županom, ni nobenega dvoma, saj so tudi politiki v prvem valu protestov govorili o tem, da jo je treba vpeljati. Sporna točka je morda glede odpoklica poslanca, zaradi načina, kako je ta izvoljen v Sloveniji. Nekateri namreč mislijo, da nezaupnica proti poslancu ni v duhu volilne zakonodaje pri nas. Kar pa zadeva odpoklic državnega zbora, pa je glavni pomislek, ki ga imajo nasprotniki ljudske iniciative v tem, da to pomeni destabilizacijo sistema in nevarnost demagoške rušitve katerekoli vlade. Gre za napačno razumevanje. Če bi jaz pisal tak zakon, bi ga napisal tako, da bi bil odpoklic možen ob zelo strogih pogojih: se pravi veliko število podpisov bi bilo potrebnih, da bi se državni zbor lahko razpustil. Na primer zbrati bi morali od 30 do 50 odstotkov podpisov vseh državljanov in to na upravni enoti. Na podlagi razmisleka, skratka ne gre za podpisovanje na ulici. V Mariboru že tri mesece traja nestabilnost, tri mesece je občina praktično v krču. Ljudska nezaupnica proti županu bi bila na ta način lahko rešena v enem mesecu. In če ne bi bila izglasovana, bi ljudje šli nazaj v domove in priznali, da ima župan podporo, da ni nas dovolj, naj vlada do konca mandata. Podobno velja na državni ravni, kjer smo tudi že tri mesece priča nestabilnim razmeram.

Vas je morda kdaj strah, da vam voditeljem protestnega gibanja stvari uidejo izpod nadzora in da se žametna revolucija morda iz različnih razlogov ne sprevrže v nasilno? Ne, ne bojim se tega, če se bodo na ulicah še naprej zbirale te protestne sile, kot do zdaj. Ti protesti imajo pozitiven naboj v smislu socialne, pravne in pravične države. Na protestih ni videti nacionalizma, ni videti srda proti določenim socialnim skupinam. Da bi na primer ljudje vzroke za svojo bedo videli v priseljencih, drugače mislečih ali drugače orientiranih. Ljudje svojo jezo usmerjajo proti napačni politiki te države in toliko časa ni nobene nevarnosti, da bi se to sprevrglo v neko nevarno gibanje. Me pa skrbi to, da stranka, ki je na oblasti, napoveduje proteste oziroma demonstracije. To pa je nevarnost, da bi se tovrstno zbiranje spremenilo v nevaren populizem.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin