Na shodu desničarjev posredovala slovenska policija

Prav tako so zaznamovali odhod Italijanov z ozemelj, ki so po 2. svetovni vojni pripadla Jugoslaviji. Slovesnost v občini Hrpelje-Kozina je zaznamovalo posredovanje policije, ki je organizatorjem dvakrat izrekla globo. Unija Istranov je slovensko policijo obtožila ustrahovanja. Optanti so obiskali tudi Koper Na pobudo optantskih organizacij je v nedeljo v kraju Rodik potekala slovesnost s polaganjem vencev pri breznu, kjer naj bi maja 1945 enote jugoslovanske vojske pobile večjo skupino italijanskih finančnih stražnikov. Predstavniki optantov so nato odšli še v Koper, kjer so se spomnili odhoda Italijanov iz tega mesta.

Kot so danes sporočili iz Policijske uprave Koper, je policija podatke o nedeljskem shodu pridobila iz medijev in interneta ter na podlagi tega ugotovila, da gre za javno zbiranje, ki bi ga bilo treba po zakonu o javnih zbiranjih prijaviti.

Organizator prireditve ni hotel prijaviti Policisti iz Kozine so nato v nedeljo ustavili avtobus in kombi, v katerih so bili pripadniki Unije Istranov, ter predsednika organizacije opozorili, da javnega zbiranja niso prijavili in da bo policija v primeru kršitve ukrepala. Policisti so predlagali, da se javno zbiranje še pred izvedbo prijavi, s čimer pa se organizator ni strinjal.

Po izvedenem javnem shodu pred zaprtim premogovniškim rovom v Rodiku so zato policisti iz Kozine organizatorju zaradi kršitve zakona o javnih zbiranjih organizatorju na kraju dogodka izrekli globo. Predstavniki optantov so nato podobno kršitev ponovili še na Gortanovem trgu v Kopru, zaradi česar so jim koprski policisti znova izrekli globo, so še pojasnili na PU Koper.

"Je manifestacija dovoljena ali ne?" Kot poroča Radio Slovenija, so ogorčeni prizadeti o plačilu globe najprej v Rodiku in nato še v Kopru nemudoma seznanili domače, italijanske medije, napovedali pa so že tudi iskanje pravice po sodni poti. "Če je slovenska policija sodila, da gre za javno neavtorizirano manifestacijo, bi morala pri tem vztrajati. V Italiji - in mislim, da tudi v drugih državah - se s plačilom temu ne da izogniti. Torej, če plačaš 300 ali 500 evrov, manifestacijo lahko izpelješ, sicer je ne smeš. Je dovoljena, ali ni dovoljena?" je dogajanje za Radio Slovenija komentiral predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota.

V Uniji Istranov še dodajajo, da niso imeli slabih namenov in da so se lahko slovenski policisti o tem tudi sami prepričali. "Kar je najbolj prestrašilo ljudi, so bile grožnje z besedami, če boste šli naprej, pazite, kaj se vam lahko zgodi. To je nedopustno," je za Radio Slovenija še povedal Lacota. V spomin na žrtve povojnega nasilja v Istri se je sicer že v petek v Rimu zbralo okoli tisoč študentov in pripadnikov desničarskih organizacij. Obenem so protestirali proti politiki Rima, ki naj bi zavestno skrival to obdobje italijanske zgodovine.

"Tito rabelj" Shod je potekal od glavne železniške postaje Termini do Beneškega trga in je paraliziral mestni promet. Po prvotnih načrtih naj bi se zaključil v gledališču Brancaccio, a si je direktor Maurizio Costanzo zadnji trenutek premislil. Ni še jasno, ali zaradi osebnih prepričanj, pritiskov levičarskih strank ali zaradi opozoril policije. Shod - zaznamovala so ga gesla, kot sta "Tito rabelj" in "Hrvaška, Slovenija, Dalmacija in Istra, še kamni govorijo italijansko" - je kljub napovedim o nasprotnem potekal mirno in brez intervencije na stotine pripravljenih policistov, saj so levičarski nasprotniki demonstrirali po drugih cestah.

Unija Istranov obtožuje slovensko policijo ustrahovanja

Unija Istranov, ena od organizacij italijanskih optantov s sedežem v Trstu, slovenski policiji očita ustrahovanje, ker jim je v želela preprečiti, da bi v Rodiku in Kopru počastili žrtve povojnih pobojev. O dogodku so že obvestili italijansko zunanje ministrstvo, v torek pa nameravajo obvestiti tudi Evropsko komisijo.

Predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota je nedeljsko dogajanje označil za ustrahovanje s strani slovenske policije, podobno tistemu, ki je bilo značilno za petdeseta leta prejšnjega stoletja. Optanti niso želeli uprizoriti nobene manifestacije, le romanje na kraje spomina, zaradi česar niso zaprosili za dovoljenje slovenskih oblasti, je dejal. Po njegovih besedah je slovenska policija z ustavitvijo delegacije na meji kršila določila schengenskega sporazuma.