Možganski spodbujevalniki rešitev za alzheimerjevo bolezen?

Na področju iskanja rešitev za alzheimerjevo bolezen se je zgodil dramatičen preobrat. V Združenih državah Amerike že potekajo prvi poskusi z možganskimi spodbujevalniki, ki bi pomagali v boju s to boleznijo. Znanstveniki se tako vedno bolj odmikajo od klasičnega zdravljenja z zdravili in poskušajo izdelati vsadke za prepotrebno novo obliko zdravljenja. Toda raziskave so šele v začetni fazi. Nekaj ducat bolnikom z začetno stopnjo bolezni bodo namestili vsadke. Nihče namreč še ne ve, ali bo ta terapija popolnoma delovala in kako dolgo bo učinkovala. Tudi sam poseg je vse prej kot lahek. V pacientovo lobanjo so izvrtane luknjice, skozi katere so vstavljene tanke žice, ki dosežejo pravo mesto v možganih, poroča MedicalXpress. Novo upanje so električni stimulatorji Kathy Sanford je bila med prvimi, ki so se prijavili za testni program. Prebolevala je začetno stopnjo alzheimerjeve bolezni, njeno stanje pa se je postopoma slabšalo. Še vedno je bila zmožna živeti dokaj samostojno (za dnevna opravila si je pripravljala opomnike), a kmalu ni bila več zmožna delati. Običajno zdravljenje ni bilo uspešno. Zdravniki, zaposleni na Univerzi v Ohiu, so ji pojasnili, da obstaja novo upanje. Stalna električna stimulacija možganskih povezav, vključenih v pomnjenje in mišljenje, bi omogočila podaljšanje njihove aktivnosti za daljši čas. Tako bi obšli dementne dele možganov. Sanfordova se je v starosti 57 let odločila za poseg. "Razlog za moje početje je, da je res težko živeti s tem, da se ne spomniš," je dejala. Zdaj, nekaj mesecev po peturni operaciji, so ji zopet zrasli lasje, ki so bili pobriti za potrebe kirurškega posega. Bolnica pravi, da se počuti dobro. Rahlo zbadanje pripisuje delovanju elektrod, ki so povezane z baterijskim generatorjem na vratu. Slednji stalno pošilja rahle električne sunke v njene možgane. Prezgodaj je še trditi, kako uspešno bo Kathyjino zdravljenje; zdravniki jo bodo namreč opazovali vsaj še dve leti. "Zdaj sledi stalno ocenjevanje in preverjanje, v zvezi s tem pa smo zelo optimistični," je dejal nevrokirurg iz Ohia, dr. Ali Rezai.

Zdravila le začasno ustavijo simptome Samo v Združenih državah za alzheimerjevo boleznijo in podobnimi bolezenskimi stanji, ki povzročajo demenco, oboleva kar pet milijonov ljudi. Število nezadržno raste, zdravila za to bolezen pa le začasno pomagajo pri nekaterih simptomih. Poskusi, da bi alzheimerjevo bolezen ustavili pri njenem predvidenem vzroku – blokadah v možganskem tkivu, so se do zdaj izjalovili.

Nevrolog iz Ohia, dr. Douglas Scharre pravi, da imajo dovolj tega, da nobena od predpisanih stvari ne deluje. "Novi pristop, poimenovan globoka možganska stimulacija (deep brain stimulation – DBS), ne napada izvora bolezni, ampak pomaga k boljšemu delovanju okvarjenih možganov," je pojasnil Scharre.

Ideja o možganskih vsadkih ni nova Med 85.000 do 100.000 ljudi na svetu uporablja DBS za preprečevanje tresavice ob parkinsonovi bolezni in drugih gibalnih motnjah. Stalni elektrošoki namreč pomagajo ustaviti preveč dejavne nevrone z zelo malo stranskimi učinki. Znanstveniki prav tako preizkušajo možnosti, da bi vzpodbujanje določenih delov možganov lahko pomagalo pri premagovanju depresije ali pri brzdanju apetita ob bolezenskem stanju debelosti.

Ideja, da bi lahko na podoben način zdravili tudi alzheimerjevo bolezen, se je leta 2003 porodila kanadskim znanstvenikom. Pri poskusu zdravljenja pacienta s čezmerno težo so pri njem hkrati sprožili obuditev poplave pozabljenih spominov. V nadaljevanju terapije z DBS so se pri njem celo povečale učne sposobnosti. Pacient s čezmerno težo ni bolehal za demenco in znanstveniki so želeli preizkusiti to novo možnost za to vrsto zdravljenja.

Problem alzheimerjeve bolezni pa ni le, da zmanjšuje zmožnost pomnjenja, ampak sčasoma tudi onemogoča zmožnost opravljanja najpreprostejših opravil.

V zdravih možganih delujejo povezave in zaprti krogi signalov, ki se aktivirajo in sprožijo spomine, potrebne za izvajanje osnovnih človekovih dejavnosti, še poroča MedicalXpress.

Nevronska vozlišča so postala bolj aktivna V začetni stopnji alzheimerjeva bolezen uniči le določene točke v možganih. Toda čez čas bolezen deluje na način, da "ožigosa človekovo spominsko kartico" po svoje in blokira vedno več logičnih povezav, ki jih bolnik ni več sposoben aktivirati. Tako bolnikovo stanje opisuje dr. Andres Lozano, nevrokirurg iz Toronta, ki je s svojim raziskovanjem vzpodbudil razvoj postopkov DBS.

Načrt raziskovalcev je bil vstaviti vsadke v možganske centre za pomnjenje, obnašanje, koncentracijo in druge kognitivne funkcije. Po dvanajstih mesecih stalnega stimuliranja so preiskave pokazale, da so nevronska vozlišča, ki jih je poškodovala bolezen, zopet bolj aktivna.

Videti je bilo kot zatemnitev, v kateri si znova sposoben prižgati luč," pravi Lozano.

Medtem ko večina bolnikov z alzheimerjevo boleznijo vsako leto trpi zaradi poslabšanja stanja, Lozanov kanadski pacient ne kaže nobenih znakov stagnacije.

Znanstveniki za zdaj pri svojih preliminarnih rezultatih ostajajo previdni. Čakajo jih namreč še leta raziskav, toda "to je zelo zanimiv nov pristop", pravi dr. Laurie Ryan iz Nacionalnega inštituta za zdravo staranje, ki financira te raziskave.