Ministrica zavrnila vse očitke iz interpelacije

Povedala je, da so stvari v primeru izbrisanih strokovno, pravno etično in moralno jasne, interpelacija pa je "interpelacija zoper zdrav razum, ustavo in enakost pred zakonom". Zgodba o izbrisanih je po njenih besedah zgodba o izključevanju, odvzemu pravic, delitvi na vaše in naše ter zgodba o najbolj množični kršitvi slovenske ustave po osamosvojitvi. "Je zgodba kolektivnega zanikanja, politične manipulacije in negiranja pravne države," je v uvodu dejala Kresalova.

"Številni pravni strokovnjaki za izdajanje odločb" Povedala je, da so izdajanje odločb izbrisanim kot pravno-strokovno dopustno označili številni pravni strokovnjaki - dekan pravne fakultete v Ljubljani Rajko Pirnat, profesor na isti fakulteti Miro Cerar, nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, nekdanji ustavni sodnik in pravosodni minister v prejšnji vladi Lovro Šturm in drugi.

Ob tem je zavrnila navedbe, da bo izdajanje odločb omogočilo vlaganje zahtevkov za izplačilo odškodnin. Od prvih groženj z odškodninami je minilo že šest let in "kaj se je zgodilo? Nič. Število izplačanih ali pravnomočno dosojenih odškodnin ostaja nič evrov", je dejala in dodala, da je v času krize, ko so stiske in strah ljudi realni, "nesramno in nedostojno", da se boj za politični prestiž bije na hrbtih slovenskih delavk, delavcev, upokojencev, študentov in brezposelnih.

"Metodo, ki jo obsojate, sami zlorabljate" Govorica, ki jo predlagatelji interpelacije uporabljajo pri izbrisanih, je po mnenju ministrice enaka govorici, ki odpira tiste rane iz konca druge svetovne vojne, ki še vedno usodno delijo Slovence. "Metodo, ki jo obsojate v enem primeru, sami zlorabljate na hrbtu izbrisanih. To zavračam," je dejala in dodala, da ima kot "političarka druge generacije, ki je na Pravni fakulteti študirala ravno v času nastajanja slovenske države, to prednost, da me ne preganjajo duhovi in okostnjaki iz preteklosti".

Poudarila je tudi, da izdajanje odločb temelji na ustavni odločbi, ki jo je treba spoštovati. Na koncu je napovedala, da bo v razpravi o interpelaciji zavrgla vse očitke iz interpelacije, pri tem pa poslanke in poslance pozvala, da se ji pri tem pridružijo.

Grims: Gre za kupovanje volivcev V tem trenutku je najbolj problematično, da koalicija negira jedro zgodbe o t. i. izbrisanih, je v začetku seje dejal poslanec SDS Branko Grims. Grims je poudaril, da razprave ne bi bilo, če bi bila vladajoča koalicija sposobna z opozicijo poiskati konsenz o ustavnem zakonu. Tega so v opoziciji vložili in v njem predlagali obravnavo vsakega primera med t. i. izbrisanimi posebej, a pripravljenosti za pogovor po besedah poslanca SDS ni bilo. Kot je prepričan, gre pri ravnanju koalicije za politični prestiž in pridobivanje novih volivcev.

Grims Kresalovi očita ignoriranje referendumske odločitve, saj ima ljudstvo v demokraciji najvišjo oblast. Med drugim je opozoril, da so žrtve vojnega nasilja v neenakopravnem položaju v primerjavi s t.i. izbrisanimi.

"Ni mogoče izločiti špekulantov in agresorjev" Brez ustavnega zakona po njegovih besedah ni mogoče izločiti špekulantov in agresorjev, ki bodo, kot je dejal, tudi med tistimi, ki bodo prejeli te odločbe in odškodnine. Stroški pa po Grimsovo že nastajajo, in sicer zaradi samega izdajanja odločb. Kasneje pa bodo nastali tudi sodni in odvetniški stroški, nato pa odškodnine, je še pojasnil Grims.

Pahor še enkrat podprl ministrico Predsednik vlade Borut Pahor je v predstavitvi stališča vlade do interpelacije znova podprl interpelirano ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Kot je povedal, Kresalova z izdajanjem odločb izbrisanim zgolj izpolnjuje odločbo ustavnega sodišča, in zavrnil navedbe, da bodo odločbe sprožile množično vlaganje odškodnin. Kot je uvodoma spomnil Pahor, izdajanje odločb izbrisanim temelji neposredno na odločbi ustavnega sodišča, to pa mora "zrela politika spoštovati, čeprav je dopustno, da imamo zoper njo različne poglede".

"Ureditev statusa uveljavlja temelje za prihodnost" Izdajanje odločb se po besedah Pahorja v času gospodarske in finančne krize mogoče zdi napačna odločitev, vendar to po njegovem nikakor ni. Po njegovem gre namreč pri tem za tisto vrsto odločitve, "ki postavi družbo na trdne temelje in s tem ponudi izhod iz te negotovosti. Ureditev statusa izbrisanih uveljavlja trdne pravne in etične temelje za prihodnost. Krize namreč ne moremo samo ekonomsko preživeti, ampak moramo iz nje iziti tudi vrednostno močnejši," je dejal.

V SNS proti izdajanju odločb "Ne moremo dati pravic tistim, ki so dvignili roko nad Slovenijo," je dejal poslanec SNS Srečko Prijatelj. Po prepričanju Srečka Prijatelja "ne pride v poštev, da bi tisti, ki so delovali špekulativno", sedaj lahko zahtevali pravice. Prijatelj se je zavzel za posamično reševanje problematike - po njegovo bi bilo v tem primeru treba uporabiti "mikroskop". V Sloveniji je poleg tega po njegovih besedah kar nekaj zakonov, ki so v neskladju z ustavo, pa to vlade "prav nič ne zanima".

Za LDS ravnanje ministrice stvar pravne države Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic trdi, da se je krivica zgodila prav vsem, ki jih je izbris doletel. Po mnenju Sajovica gre pri ravnanju ministrice Kresalove za izvrševanje ustavne odločbe in za pravno državo. Na formalni ravni po njegovih besedah žal nihče ne more povrniti "let negotovosti, trpljenja", ki jih je 26.000 ljudem prinesel nenaden izbris.

DeSUS interpelacije ne bo podprl, SLS jo bo Franc Žnidaršič (DeSUS) je v predstavitvi stališč PS povedal, da interpelacija zoper ministrico Katarino Kresal pomeni napad na pravno državo in njeno ustavno ureditev ter sramoto za opozicijo. Gvido Kres pa je napovedal, da bodo v poslanski SLS interpelacijo podprli, če bo ministrica še naprej vztrajala pri izdajanju odločb izbrisanim.

Za SDS interpelacija upravičena Vinko Gorenak (SDS) je prepričan, da je interpelacija zoper ministrico Katarino Kresal upravičena, ker je ministrica z začetkom izdajanja odločb poteptala referendumsko voljo. Problem izbrisanih je po besedah poslanca SDS eskaliral po letih 1996 in 1997, ko se je pojavila predsednica Helsinškega monitorja Neva Miklavčič Predan. Kot je dejal, so bile njene prve številke 300.000 izbrisanih, po intervencijah na notranjem ministrstvu se je ta številka znižala na 150 tisoč, leta 1996 pa na 30 tisoč. Prav Miklavčič Predanova pa je "tista oseba, ki je v aferi Vič Holmec vztrajno trdila, da so se na Holmcu dogajali vojni zločini", kljub temu, da je tožilstvo v Slovenj Gradcu dogodke na Holmcu preiskalo, je povedal Gorenak.

Potrč: Interpelacija je politični konstrukt Miran Potrč iz SD ocenjuje, da gre pri interpelaciji za politični konstrukt, s katerim podpisniki dokazujejo, da niso sposobni priznati napake in popraviti krivice. Potrč je prepričan, da izbris leta 1992 ni bil naključen, hkrati pa je bil po njegovem neustaven in nezakonit. Izrazil je obžalovanje, da se danes za obrambo te nezakonitosti uporabljajo vsa sredstva, "od potvarjanja dejstev do zamegljevanja". V predstavitvi stališča poslanske skupine SD je zavrnil navedbe vlagateljev interpelacije, da bodo odločbe služile kot podlaga za izplačilo odškodnin. V zvezi s tem je dejal, da so bili leta 2004, ko je takratni notranji minister Rado Bohinc izdal prvih 4500 odločb izbrisanim, na podlagi tega vloženi "le trije zahtevki" za odškodnine, od katerih do danes še noben ni postal pravnomočen.

Zalokar Oražmova: Gre za spoštovanje pravne države Cveta Zalokar Oražem je v predstavitvi stališča poslanske skupine Zaresa ocenila, da je dežela, kjer kršitelji zakonov postajajo branilci pravne države, čudna. Pri vprašanju o izbrisanih gre po njenem za veliko krivico in napako, hkrati pa nas "postavlja pred dilemo, ali smo še in ali še zmoremo biti pravna država. Gre za pravičnost in katarzo, ali bomo znali reči, da je nekaj narobe in bomo znali to tudi popraviti," je dejala in dodala, da pri spoštovanju odločbe ustavnega sodišča ne gre samo za spoštovanje odločb sodišča, ampak veliko več, to je "spoštovanje pravne države".

Po besedah predsednika SDS in poslanca Janeza Janše je kategorija t.i. izbrisanih začela nastajati po Daytonskih sporazumih, ko "je postalo jasno, da bo Slovenija odskočila od bivšega jugoslovanskega prostora". Kot je povedal, si je status uredilo 200.000 ljudi, ki so prišli v Slovenijo v času bivše Jugoslavije. Slovenija je po njegovih besedah namreč dala daleč najbolj liberalne možnosti od vseh držav, ki so nastajale. "Nobenih pogojev ni bilo potrebno izpolnjevati, niti slovenskega jezika ni bilo treba znati, to je temeljni pogoj vsake države," je poudaril.

Janša: Število izbrisanih je izmišljeno 18.000 oziroma 25.000 t.i. izbrisanih je za Janšo "popolnoma izmišljena številka. Trditi, da je bilo v tem času izbrisanih 25.000 ljudi, po njegovih besedah pomeni trditi, da je v Sloveniji 17 let živelo brez vsakega statusa za velikost petih povprečnih občin prebivalstva. "To ni možno niti na Madagaskarju, kaj šele v Sloveniji," je poudaril. Upravičenih primerov pa je po njegovem le "nekaj sto, morda tisoč in še nekaj".

Kek: Zakaj Janševa vlada agresorjev ni zaprla? Franci Kek (Zares) pa je zavrnil navedbe, da se z izbrisanimi kupuje volivce. Če bi bilo temu res tako, bi oblast, ki je od leta 1992 do leta 2004 vodila vlado, to že storila, vendar tega ni naredila, je dejal. Glede navedb, da so med izbrisanimi tudi agresorji, pa je predlagatelje vprašal, zakaj jih, ko so bili na vladi, niso zaprli. Za Toneta Anderliča (LDS) interpelacija ni dobro pripravljena. Po njegovem je nastala zgolj kot odgovor na neuspešno sklicane izredne seje DZ in odborov na temo izbrisanih. Zavrnil je tudi navedbe opozicijskih poslancev, da dopolnilne odločbe, ki jih izdaja Kresalova, ne pomenijo individualne obravnave vsakega izbrisanega. Po njegovem je namreč moral imeti vsak "pred tem urejen nek status in pri vsakem se je ugotavljajo", kaj se je dogodilo pri prestavljanju iz ene v drugo evidenco".

Barovič: Gre za željo po odškodninah Bogdan Barovič (SNS) je kot lažne zavrnil navedbe, da gre pri izdajanju odločb za moralno popravo krivic izbrisanim. Po njegovem gre pri izdajanju predvsem za željo izbrisanih, da dobijo odškodnine. Tudi zato po njegovem zanj "ni Boga, predsednika vlade, ministra ali ministrice", ki bi ga prepričal, da bo DZ z izdajanjem odločb popravljal krivico izbrisanim. "Popravljali bomo krivico, ki so si jo ti ljudje samo storili," je dejal.

Prava tarča interpelacije ni ministrica, ampak odločba ustavnega sodišča, je povedala poslanka SD Silva Črnugelj, zato "interpelacija ni zgolj polemika z ministrico, ampak tudi z ustavnim sodiščem", kot taka pa napad na pravno državo. France Cukjati je v svoji razpravi opozoril na "kolizijo med ustavo in odločbo ustavnega sodišča". Ne upravna enota ne ministrstvo po njegovih besedah ne more izdajati odločb brez zakonskega temelja. Ustavno sodišče po njegovih besedah lahko postavi rok državnemu zboru, nima pa zakonodajne moči. "Mora spoštovati ustavne zakone, mora spoštovati ustavo. Če tega ni, je konec pravne države," je poudaril. Vprašal se je, čemu državni zbor sploh deluje, če ustavo sprejema ustavno sodišče.

Beblerjeva: Ohranite vsaj malo dostojanstva Darja Lavtižar Bebler (SD) je v svoji razpravi opozorila na kritike mednarodnih organizacij. Prepričana je, da predlagatelji priporočila slednjih ignorirajo. "Če imate domovino v resnici radi, ji ne delajte tega, kar počnete danes. Ohranite vsaj malo dostojanstva," je poudarila in dodala, da "o spoštovanju načela zaupanja v pravno državo in načela o pravni varnosti sploh ne kaže izgubljati besed". Eva Irgl (SDS) je prepričana, da gre pri izdajanju odločb izbrisanim za zlorabo ministrstva za politične namene. Ob tem je opozorila tudi na po njenem dvojna merila vlade Boruta Pahorja. Že od kar je na oblasti SD, se namreč po njenem dogaja, da se ne z enako vnemo kot za izbrisane zavzema za vse tiste, ki so bili namensko likvidirani in dokončno izbrisani po drugi svetovni vojni. Po njenem pa je problem povojnih pobojev bistveno starejši, zato bi ga bilo treba obravnavati prednostno.

Po besedah Melite Župevc (SD) je bila opozicija že v preteklosti "precej inovativna pri vlaganju interpelacij", v tem primeru pa je "prekosila sama sebe". "Notranjo ministrico interpelira, ker spoštuje odločbo ustavnega sodišča, načela pravne države," je poudarila. Med drugim je izpostavila, da je izbrisanih 25.000 ljudi, vloženih pa 30 tožb, v katerih ni bilo pravnomočno prisojenih odškodnin.

Majheniču se obarača želodec Silven Majhenič (SNS) pa ocenjuje, da do sedaj nobena oblast ni naredila ničesar, zato se po njegovem tudi zdaj ne bo zgodilo nič, saj zato "ni pravega interesa". Glede osamosvojiteljev meni, da "to niso kavboji, kot jih žaljivo omenjajo v koaliciji, ampak zaslužni ljudje za osamosvojitev Slovenije". Prav tako se mu "obrača želodec, ko izbrisani govorijo poslancem, da so lažnivci in zoper njih vlagajo tožbe".

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je dejala, da politika, ki izrablja stisko določene skupine ljudi za svoj politični vzpon, ni vredna doseženega položaja. Zvonko Černač (SDS) meni, da je izdajanje odločb neustavno, in bomo na tak način vsi plačali visoko ceno.

Petan je prepričan, da izbrisa ni bilo Ivo Vajgl (Zares) je opozoril, da je bilo k njegovim besedam, ki jih je izrekel v Beogradu, pripisanih veliko laži. Po njegovo je bilo namreč jasno, da bodo razpravo o izbrisanih izsilili. Rudolf Petan (SDS) pa je prepričan, da izbrisa ni bilo, "zato tudi odškodnin ne more biti". Spomnil je, da so pristojni organi prebivalce trikrat pisno pozvali, naj si uredijo status, za kar so potrebovali minimalne dokumente.

Predstavniki Civilne iniciative izbrisanih podprli Kresalovo Pred začetkom obravnave interpelacije zoper notranjo ministrico Katarino Kresal se je pred parlamentom zbralo nekaj predstavnikov Civilne iniciative izbrisanih in ministrici izreklo podporo. Kot je povedala članica iniciative Mirjana Učakar, v iniciativi verjamejo, da interpelacija zoper Kresalovo ne bo uspela.

"Kresalova bo prestala interpelacijo" Po njenih besedah je namreč Kresalova prva oseba v slovenski politiki, ki se bori za človekove pravice, "ne za politično vprašanje izbrisanih", in jo kot tako podpirajo. Prepričani so, da bo Kresalovi uspelo prestati interpelacijo, hkrati pa upajo, da bo danes v parlamentu čim manj "sovražnega govora in podobnih zadev".