Meščani tržnice ne dajo pa tudi župan ne

Iniciativa predlaga parkirno hišo v grajskem griču, mestna oblast pa vztraja pri gradnji pod tržnico. Ljubljanski župan Zoran Janković je pričakoval, da bo na današnji okrogli mizi slišal strokovne argumente, pa razen predloga za gradnjo tržnice v grajskem griču uvodničarji konkretnih predlogov niso ponudili. Meščani pa so tudi po dveh urah izmenjave mnenj prepričani, da jim župan ne zna prisluhniti in da njihovega mnenja ne upošteva. "Hočemo, da nas poslušate in da skupaj urejamo Ljubljano" Predstavnica civilne iniciative Marinka Kurilić je uvodoma županu očitala, da ni prav, da Ljubljano urejajo samovoljno po principu "izvolili ste nas, zdaj pa lahko delamo kar hočemo". Poudarila je, da imajo meščani pravico povedati, kakšno mesto hočejo. "Hočemo, da nas poslušate in da skupaj urejamo Ljubljano," je dejala.

Tržnica je po besedah arhitekta Janka Rožiča izjemna kvaliteta in velika posebnost Ljubljane. Rožič meni, da je nesmiselno graditi manjše parkirne hiše, ko lahko zgradijo parkirno hišo v grajskem griču z 2100 parkirnimi mesti. Ker bi bila dostopna z mestnih vpadnic bi tako po Rožičevem mnenju razbremenili mestno središče dodatnega prometa. Zagovarjal je stališče, da je treba promet zadržati zunaj notranjega prometnega obroča.

Košir: Gradnja garaž pomeni smrt tržnice Precej bolj kritičen je bil arhitekt Fedja Košir. Po njegovem mnenju načrtovana gradnja pomeni smrt tržnice. Zagovarja ugotovitve nekaj let stare študije, da bi bila gradnja pod Ljubljanskim gradom cenejša na parkirno mesto kot pod tržnico. Zaradi trikrat več parkirnih mest pa bi bila posledično investicija dražja.

Etnolog Damijan Ovsec, ki že vse življenje prebiva v mestnem središču, je poudaril, da ga je ob spremembah, ki se dogajajo v mestu, strah živeti v Ljubljani. Načrtovano gradnjo pod tržnico je primerjal s posegom v Tivoli leta 1982. "Če se bo zgradila garažna hiša, bo na tržnici iz resničnega življenja nastala folklora, nek nadomestek," je dejal Ovsec. Akademik Stanislav Kristl je poudaril, da sta potrebna diskusija in dogovarjanje. Prepričan je, da "nesporazumi med županstvom in arhitekturno srenjo nastajajo zaradi napačnega razmišljanja županstva".

Koželj: MOL želi tržnico prenoviti, ne pa ubiti Ljubljanski podžupan Janez Koželj vidi bistvo nerazumevanja v tem, da mestna oblast poskuša tržnico prenoviti in ne ubiti. Načrtovana prenova tržnice zajema nadaljevanje prenove okoliških stavb in javnih prostorov, dozidavo Mahrove hiše, sprostitev trgov in ulic prometa ter razširitev površine za pešce in kolesarje, je navedel Koželj. Parkirna mesta za obiskovalce, kupce in prodajalce na tržnici, okoliške prebivalce in obiskovalce Ljubljanskega gradu bodo po Koželjevih besedah zagotovili pod tržnico.

Prenova bo na tržnici zagotovila konkurenčno ponudbo sadja in zelenjave, prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga pa se bo preselila izven centralne tržnice. Pod tržnico bodo zagotovili tehnične in servisne dejavnosti za tržnico, odkrili in predstavili pa bodo tudi arheološke ostanke, je načrtovano prenovo predstavil podžupan.

Janković: Strinjamo se o garažni hiši, razlika je le 100 m Janković je na vprašanje, ali je gradnja parkirne hiše pod tržnico povezana s stavbo Kresije, zagotovil, da ni. V Kresiji dela mestna uprava in šele, ko se bo preselila na novo lokacijo, bodo razmišljali o tem, kaj bo v njej. Zbranim je zatrdil, da tržnice ne da in da bo še boljša. Iz slišanega je župan sklepal, da se strinjajo, da na tej lokaciji mora biti garažna hiša, razlika je 100 metrov. Janković je zbranim pojasnil, da so opravili nove raziskave tal pod tržnico, čakajo pa še na rezultate raziskave tal v grajskem griču, da bodo preverili ekonomičnost gradnje na obeh lokacijah.

Okrogle mize se je udeležilo več kot 60 meščanov To je bilo prvo uradno srečanje iniciative Tržnice ne damo in pa župana, saj je iniciativa z županstvom po Jankovićevih besedah doslej komunicirala preko medijev in protestov na ulicah. Mestno stran so zastopali še podžupan Jani Möderndorfer, načelnika Miran Gajšek in Vojko Grünfeld ter direktor Ljubljanskih tržnic Aleksander Ravnikar. Okrogle mize pa se je udeležilo več kot 60 meščanov, med njimi tudi pet mestnih svetnikov.