Matoz: Postopek KPK-ja zoper Janšo je bil nepravilen, ugotovitve pa napačne

Na Planet Siol.net smo se o ugotovitvah protikorupcijske komisije, zapisanih v poročilu o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, pogovarjali z odvetnikom premierja Janeza Janše Francijem Matozom.

Kako s pravnega vidika gledate na ugotovitve protikorupcijske komisije v zvezi z Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem?

S pravnega vidika lahko rečem le to, da gre za postopek, v katerem je komisija v škodo predsednika vlade Janeza Janše grobo kršila 22. in 25. člen Ustave Republike Slovenije. Ko pozorno preberete končno poročilo, pa lahko sami ugotovite, da komisija povsem nepravilno, nepopolno in zmotno ugotovi dejansko stanje ter sprejme povsem zmotne sklepe, ki nimajo dokazne podpore in so daleč od resničnih dejstev.

Predsednik komisije Goran Klemenčič je ob predstavitvi mnenja dejal, da je zaradi ugotovitev nadzora žalosten, jaz pa lahko rečem, da sem žalosten, da si je komisija pri tako resni zadevi, vsaj po mojem mnenju, dovolila kršiti 13. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter 52. člen lastnega poslovnika in udeležencem v postopku ni dala možnosti, da se o osnutku poročila izjavijo.

Da ne bo napačnega razumevanja o pomenu te minimalne pravice, je treba pomen te pojasniti z dveh vidikov. Prvi je ta, da lahko ugotovitvam komisije oporekajo in podajo pojasnila, ki seveda lahko popolnoma spremenijo ugotovitve komisije, drugi pa je, da je KPK dolžan hkrati z mnenjem objaviti tudi njihove pripombe.

Klemenčič je v odgovoru na dvome glede ugotovitev protikorupcijske komisije izjavil: "When numbers talk, bullshit walks" oziroma v približnem prevodu "Ko govorijo številke, ni prostora za politično demagogijo".

Bom zelo kratek. Od pravnikov pričakujem, da govorijo dejstva, ne pa številke, sploh pa če so te napačne. Kot sem že povedal, je v tem mnenju cel kup pavšalnih navedb, ni pa dejstev in dokazov o nepravilnostih, ki se predsedniku vlade očitajo.

KPK v poročilu večkrat ni zapisal natančnih številk, ampak ocene. Janša naj bi na primer po njihovih besedah pridobil premoženjsko korist približno 100.000 evrov.

O prodaji parcele v Trenti in ugotovitvah komisije v tej zvezi lahko rečem samo to, da me, milo rečeno, preseneča, da se komisija pri ugotovitvah o vrednosti zemljišča zateka k temu, da vrednost dokazuje z oceno Gursa, in nepopolno pojasnjenem preverjanju, v postopku pa ne uporabi sodnega cenilca, ki bi vrednost ocenil.

Če bi sprejeli to logiko, potem bi tako država, lokalna skupnost, pa tudi občani, ko gre za odmero davka, prodajali nepremičnine po vrednosti, ki jo je ugotovil Gurs, ne pa po cenitvah sodnih cenilcev, kar je pogoj za določitev vrednosti nepremičnine. Komisija se je z ugotavljanjem vrednosti ukvarjala več kot eno leto in ni mogoče, da v tem času ni bilo mogoče vrednosti ugotoviti s cenilcem.

V čem je razlika pri pojasnjevanju finančnih tokov, ki jih ubere KPK pri Jankoviću in Janši?

Pri predsedniku vlade ne gre za denarne tokove, saj tega ni v poročilu, ampak za "po mnenju komisije nedokazan izvor premoženja". Glede na njegovo več kot 30-letno delo pa je malo nenavadno, da je komisija preverjala prihodke in premoženje predsednika vlade od leta 2004 do danes, kot da pred letom 2004 premoženja ni imel. Pri gospodu Jankoviću pa opisuje finančne tokove med gospodarskimi družbami in njim osebno.

Zakaj menite, da KPK pri pojasnjevanju poslov Jankovića in Janše ne uporablja enakega izrazoslovja? Pri Jankoviću na primer uporabljajo izraz "v vrednosti prek 2,4 milijona evrov", pri Janši pa izraz "za najmanj 210.000 evrov".

Zato, ker gre za približne ocene. Pri predsedniku vlade so popolnoma netočne.

KPK se sklicuje na ocene mesečnih stroškov posameznih nepremičnin, ki naj bi pri Janezu Janši v različnih obdobjih za različne nepremičnine znašali med 250 in 800 evri, kar pa na letni ravni pomeni od 3.000 do 9.600 evrov. V čem je smisel, da KPK išče dokazila za plačevanje mesečnih računov za elektriko, ogrevanje, vodo in tako dalje, hkrati pa se jim ne zdi prepričljivo pojasnilo, da položnice na primer plačuje žena?

Spet gre za del ugotovitev, ki jih ni mogoče preizkusiti, saj iz poročila ni mogoče ugotoviti, od kod komisiji te številke, povsem logično in življenjsko pa je, da račune plačuje žena, če se zakonca tako dogovorita. Pojasnilo je popolnoma logično in običajno.

Iz poročila ni razvidno, da bi podobne podatke zahtevali tudi od drugih preiskovancev …

Nadzor je bil za različne zavezance opravljen za različna obdobja, zato pa je povsem nelogično in neživljenjsko pričakovati, da bo lahko predsednik vlade pojasnil vsak račun za elektriko, vodo in podobno od leta 2004, pa tudi to, kdo je kdaj peljal avtomobil na servis.

Kljub vsemu je Janša kršil zakon, saj je zamujal pri obveščanju KPK-ja o spremembah premoženja. Kaj to pomeni v kazenskem smislu?

Gre za napako, ki jo je predsednik vlade pojasnil. Gre za napako, ne pa za opustitev prijave in to je vse.

Prav tako je Janša podal več različnih izjav o tem, kako je plačal avtomobil.

Tega nisem zasledil v poročilu, zasledil sem, da se ni takoj spomnil – gre namreč za dogodek pred šestimi leti – in da je to, potem ko je razmislil, popolnoma pojasnil. Pa tudi sicer menim, da gre za vozilo srednjega cenovnega razreda, zdaj staro kar nekaj let ter da si ga je predsednik vlade s plačo in svojim delom do leta 2007 zaslužil.

Vsekakor pa se zdi neprepričljivo pojasnilo, da se je zmotil, ko je zapisal, da je avtomobil, ki stane 46.000 evrov, vreden zgolj 14.500 evrov …

S tem bi se lahko strinjal, ampak pomoto je pojasnil. Poglejte, nadzor nad premoženjem funkcionarjev je namenjen temu, da se ugotovi, ali se je premoženje funkcionarja v času trajanja funkcije "nesorazmerno" povečalo. To ne pomeni, da se mora nekdo spomniti, kako je plačal položnico za elektriko leta 2006.

Pomembno je, da se njegovo premoženje ne poveča nesorazmerno z dohodki, ki jih prejema, in da zna pojasniti, kako je do premoženja prišel. Ta možnost je bila predsedniku vlade, pa tudi gospodu Jankoviću, odvzeta in zato je po mojem mnenju poročilo KPK-ja nezakonito.

Postopek KPK-ja zoper predsednika vlade je bil nepravilen, ugotovitve komisije pa napačne. Če hočemo pravno državo, potem moramo spoštovati ustavnost in zakonitost. Zagotoviti je treba pošten postopek vsem udeležencem v postopkih ne glede na njihovo politično in versko pripadnost ter socialni status. Le tako smo lahko pravični.