Marušič pozval k zmanjšanju razlik v zdravju v Sloveniji

Slovenija je sicer pri enakosti primerljiva z zahodnimi članicami EU, lahko pa smo še boljši in s svojimi izkušnjami pomagamo državam JV Evrope.

Socialno-ekonomski pogoji vplivajo na zdravstveno stanje

Januarja zaključene analize zdravja namreč tudi v Sloveniji kažejo, da socialno-ekonomski pogoji pomembno vplivajo na življenjske navade prebivalcev, na njihovo zdravstveno stanje, pričakovano življenjsko dobo in pričakovana zdrava leta življenja, je na novinarski konferenci ob posvetu pojasnil minister.

Avtorji analize po besedah Marušiča ugotavljajo, da je potrebno umestiti zdravje in boj za odpravljanje neenakosti v zdravju v slovensko razvojno strategijo, vzpostaviti strateški nacionalni okvir za zmanjševanje neenakosti, povezati in uporabiti učinkovite medsektorske mehanizme, sistematično spremljati neenakosti v širšem kontekstu in v tem smislu povečati vlogo Slovenije v globalnem svetu.

Depresija je bolj pogosta pri izobraženih prebivalcih

Opravljena analiza neenakosti v zdravju še kaže, da med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami prebivalcev v Sloveniji obstajajo pomembne razlike v obolevnosti. Na SV države je na primer tveganje za pojavnost raka glave in vratu pri moških večje kot v osrednjem in zahodnem delu, depresija pa je bolj pogosta pri izobraženih prebivalcih.

Omenjene razlike vplivajo na pričakovano trajanje življenja, ugotavljajo avtorji analize. 30-letni moški z visoko izobrazbo lahko tako pričakuje 7,3 leta daljše življenje kot moški z nizko izobrazbo in 4,3 leta krajše življenje kot 30-letna ženska z visoko izobrazbo, pa tudi 1,8 leta krajše življenje kot ženska z nizko izobrazbo.

Z razkrivanjem neenakosti določamo usmeritve na zdravstvenem področju, je pojasnil Marušič in napovedal vzpostavitev zdravstvene mreže v skladu z lokalnimi kritičnimi težavami. Uspešen sistem namreč z večanjem finančnega vložka ne daje sorazmernega napredka, zato je po ministrovem mnenju bolj racionalno odpravljanje neenakosti med regijami in različnimi sloji prebivalstva.

"Zdravje ostaja med razvojnimi pomembnimi cilji" Posveta sta se udeležila tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in minister za šolstvo Igor Lukšič, po besedah Marušiča pa se bodo pristojni ministri zavezali, da "bo zdravje ostalo med pomembnimi razvojnimi cilji Slovenije". Vzpostavili naj bi tudi sistematično spremljanje neenakosti, ministrstvo za zdravje pa bo v spremembah zdravstvenega sistema stremelo k enakostim v zdravju, je še dodal Marušič.

Posvet glede boja proti neenakosti v zdravstvu

Prioritete ministrstva sovpadajo z regionalnimi prioritetami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je pojasnila direktorica regionalnega urada WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab. Posvet naj bi bil namenjen doseganju konsenza glede boja proti neenakosti v zdravju in izmenjavi dobrih praks, je še dodala.

Glede neenakosti v zdravstvu smo primerljivi z državami zahodne Evrope Slovenija je po ocenah Michaela Marmota s komisije WHO za socialne determinante zdravja po padcu berlinskega zidu na področju zdravstva marsikaj storila prav, saj je po večini indikatorjev zdravja med vodilnimi državami nekdanjega komunističnega bloka. Z državami zahodne Evrope pa naj bi bili primerljivi tudi pri neenakostih v zdravju, je še dodal Marmot.