Malo delo, veliko hrupa

Predlagane spremembe praktično ukinjajo dosedanje študentsko delo, ki ga vlada vidi malodane kot specifično slovensko anomalijo na trgu dela, študentje pa po drugi strani predvsem kot nujen socialni in gospodarski korektiv, zlasti v teh težkih recesijskih časih.

Kdo koga zares varuje Toda vlada zagovarja, da predlagane spremembe, ki naj bi uredile in poenotile do zdaj različne oblike občasnega dela, gredo prav v smeri povečane socialne varnosti študentov in mladih nasploh, saj bi tako mladi prej prišli do rednih služb in tako tudi do pokojninske dobe. Podjetja v študentskem delu zdaj vidijo predvsem nižje stroške dela, zato je povpraševanje po študentskem delu bistveno večje kot po drugih oblikah pogodbenega sodelovanja, kar je marsikateremu študentu ekonomsko vodena motivacija za čim daljšo ohranitev študentskega statusa namesto čim hitrejšega zaključka študija in vstopa na trg rednega dela.

Zagotovo pa vlado moti – in bi jo tudi moralo –, da veliko denarja od današnjega študentskega dela konča na računih študentskih servisov in drugih koncesionarjev. Nekateri od teh sicer financirajo študentske dejavnosti, ne pa vsi, država pa bi ta denar (ali še več) zagotovo raje videla v davčni, pokojninski ali zdravstveni blagajni. Najraje v vseh treh.

Bonbončki, ki so študentom grenki Plačevanja zdravstvenega zavarovanja ne vidimo kot prednost, saj ga že imamo zaradi študentskega statusa, so odločni predstavniki študentov, ki se dodatno bojijo, da bo vse breme obveznih prispevkov padlo na pleča njihovih čistih prejemkov in ne na račun povečanih kosmatih izplačil. Ne veseli jih niti to, da se bodo za malo delo morali potegovati skupaj z upokojenci in nezaposlenimi, kar naj bi jim zmanjšalo možnosti.

Količinske omejitve malega dela utegnejo biti težava za velika podjetja, veseli pa jih niso niti študentje, zlasti tisti, ki nimajo študentskega statusa zaradi zanimanja po visokošolski izobrazbi, temveč le zato, da lahko vsak mesec dvignejo napotnico.

Slovo od študentskih servisov? S predlaganimi spremembami bodo zagotovo največ izgubili študentski servisi in koncesionarji ter vsi tisti, ki se iz tega financirajo, torej tudi študentske organizacije. Niso sicer redki študentje, ki menijo, da študentski servisi dobro opravljajo svoje delo in da zanje naredijo veliko dobrega – denimo storitev posredovanja del ali nakazilo plačila za opravljeno delo tudi, če tega sam naročnik dela še ni poravnal. Te se bojijo, da bodo brez vsega tega ostali, ko bo sedanja dejavnost študentskih servisov postala neprofitna in zato ne bodo več imeli interesa za nadaljnje zagotavljanje teh storitev.

Nasprotniki malega dela iz študentskih vrst pa se vedno glasneje bojijo tudi, da utegne denar, s katerim se zdaj financirajo njihove dejavnosti, pristati na računih podmladkov političnih strank, kar pa vlada odločno zavrača.

V iskanju celotne in objektivne zgodbe Tako študentje kot vlada so zelo trdno prepričani v svoj prav, da si javnost, ki z vsake strani dobi le delne informacije in dejstva, najbrž težko ustvari popolno in pravilno sliko o tem problemu. Namesto jurišev, parol in bojnih pozivov bi zato zagotovo bilo primerneje mirne krvi sesti za mizo in doreči najboljšo možno rešitev za vse vpletene. To, seveda, ne velja le za malo delo.