"Malo delo bo škodovalo pokojninski blagajni"

Malo delo po napotnicah je nova oblika izkoriščanja in v službi profita, mlade pa bo pahnilo v prekernost, so poudarili sindikalisti. Prek študentskih napotnic dela 150.000 oseb Predsednica odbora za mlade pri ZSSS Simona Gros je opozorila na problematiko mladih. Prek študentskih napotnic dela 150.000 oseb, kar je 84 milijonov ur letno. Malo delo je po njenih besedah tako oblika dela, "ki mlade v bistvu navaja na prekerno delo in življenje. Ko te potrebujejo, te pokličejo z že določeno urno postavko, in ko te ne potrebujejo, te odpustijo," pravi. Razmere na trgu dela so se po njenih besedah tako spremenile, da ne gre več za vprašanje, ali smo za ali proti zakonu, ampak bi morali reševati pereče težave mladih, kot sta zaposlitev in stanovanjska problematika. Pri tem upa, da se bo spet prebudila tudi medgeneracijska solidarnost in da bodo mladi lahko odločali o svoji usodi.

Semolič: Tudi delo za določen čas naj bi bilo izjema Prvak ZSSS Dušan Semolič je spomnil na uredbo o delu za določen čas iz leta 1994, ki naj bi bila izjema, a je takšno delo postalo pravilo. Tudi z malim delom bo enako, pravi.

V Sindikatu upokojencev menijo, da je zakon škodljiv V Sindikatu upokojencev Slovenije so se po besedah predsednika Miloša Mikoliča v razpravah ves čas zavzemali za izboljšanje položaja upokojencev, a brez rezultata. "Upokojence vseskozi pozivamo k udeležbi na referendumih proti škodljivemu zakonu o malem delu", je poudaril in dodal, da bo malo delo škodovalo pokojninski blagajni; prispevki od malega dela so namreč dobrih devet odstotkov, od rednih služb pa 24,35 odstotka.

V primeru zavrnitve Svetlik ne bo odstopil Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je medtem je zavrnil nekatere trditve, ki se pojavljajo v zvezi z zakonom o malem delu, in jih označil kot netočne in zlonamerne. Sicer pa minister ne namerava odstopiti, če bo zakon padel na nedeljskem referendumu.

"Študentsko delo nadomešča redne zaposlitve" Tako je zavrnil trditev, da bo malo delo nadomestilo redne zaposlitve. Kot pojasnjuje, prav študentsko delo nadomešča redne zaposlitve, saj je to področje popolnoma neurejeno. Tako bodo mladi zaradi zakona lažje prišli do redne zaposlitve, trdi Svetlik.

Pojasnjuje, da so kvote maksimalnega obsega števila ur malega dela pri delodajalcu tako restriktivne, da ne dopušča niti nadomestitve sedanjega obsega študentskega dela, kaj šele obsega redne zaposlitve.

Do 10.000 več rednih delovnih mest? Minister sicer težko ocenjuje, v kolikšni meri bi novi zakon vplival na stopnjo brezposelnosti. Predvideva pa, da bi na ta račun v začetku prišli do 10.000 več rednih delovnih mest.

"Več socialnih in ekonomskih pravic vsem delavcem" Svetlik ne pristaja na trditev, da malo delo krati pravice delavcem. Malo delo po njegovih besedah prinaša bistveno več socialnih in ekonomskih pravic vsem delavcem, ki opravljajo občasna in začasna dela - zagotavlja plačilo, minimalno urno postavko, vštevanje v pokojninsko dobo in priznavanje formalnih izkušenj.

Sicer pa minister poudarja, da niti študentsko delo sedaj ne nudi bolniškega nadomestila, malice ali regresa. Zagotovil je tudi, da se zaradi zakona o malem delu ne bo ukinil noben socialni transfer.

"Našega zakona ne moremo primerjati z nemškim" Poudaril je še, da slovenskega zakona o malem delu ne moremo primerjati z nemškim, saj v Nemčiji malo delo opravljajo večinoma tisti, ki so že redno zaposleni, medtem ko pri nas vključuje študente, brezposelne in upokojence. Nemška ureditev je po njegovih besedah bolj primerljiva s trenutnim sistemom študentskega dela v Sloveniji. Bolj primerna bi bila po njegovih besedah primerjava z avstrijskim sistemom. Ob tem dodaja, da bo naš zakon zagotovil več pravic, kot jih omogoča avstrijski.

Rožej: Z uvedbo malega dela je potrebno počakati Zakon o malem delu je dejansko podzakonski akt pokojninske reforme, z njegovo uvedbo pa je potrebno počakati, je na okrogli mizi ljubljanske študentske organizacije povedal poslanec Vito Rožej. Kar bi poleg štipendij in dela po njegovem mnenju morali ponudit mladim, so tudi stanovanja.

Do sprememb mora priti Kot je povedal, bi večje število neprofitnih stanovanj omogočalo mladim večjo bivanjsko varnost. Ker pa je po njegovih besedah 90 odstotkov stanovanj v zasebni lasti, obžaluje, da ni še davka na nepremičnine. Rožej je poudaril, da je današnji trend glede zaposlitev predvsem ta, da si mladi z lastno idejo sami ustvarjajo delovna mesta. Dodal je, da se vsi zavedajo, da mora priti do sprememb, sami pa nočejo k temu nič doprinesti.

Vse pogostejše zaposlitve za določen čas Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je poudaril, da se v Sloveniji vrednote solidarnosti in socialne države rušijo, v ospredje pa stopa skrb posameznikov zase. Zato lahko po njegovem mnenju pride do konfliktnih situacij. Naraščanje zaposlitev za določen čas kaže na to, da trg dela ni naravnan k socialni varnosti, zato študentje to iščejo v podaljševanju študija. Sam zakon o malem delu pa po njegovem ne ureja študentskega dela, ampak omogoča le fleksibilno obliko dela.

Predsednica uprave Fundacije Študentski tolar Sanja Leban je pojasnila, da mladi iz leta v leto izgubljajo več pravic, zato se bolj navezujejo na starše in kasneje osamosvojijo. Reforme v državi pa morajo po njenem mnenju iti v smer krepitve gospodarstva in zagotavljanja delovnih mest. Zakon o malem delu pod krinko ureditve študentskega dela reformira trg dela, ki ne bo dober za mlade, meni Lebanova.

SD: Gre za spremembe na bolje Zakon po prepričanju SD pri sociali prinaša spremembo na bolje, a po prepričanju SDS uvaja novo mezdno obliko zaposlovanja. Predsednica odbora DZ za delo Andreja Črnak Meglič je dejala, da izkušnje iz tujine kažejo, da so podobne rešitve občasnega in začasnega dela prinesle pozitivne rezultate v omejevanju dela na črno, v primeru Nemčije se je to zmanjšalo za približno 7 odstotkov. Dejan Levanič je pred referendumom o zakonu o malem delu izpostavil, da v SD podpirajo spremembe, saj gre nedvomno za spremembe na bolje. Če pustimo sedanje stanje izkoriščanja in okoriščanja na račun študentskega dela, si po njegovem mnenju ne moremo obetati izboljšav, so sporočili iz SD.

Seniorji in seniorke SDS: Zakon ni potreben V klubu seniorjev in seniork SDS pa so prepričani, da zakon o malem delu uvaja novo mezdno obliko zaposlovanja in da je "slab vladni nadomestek za nenehno zmanjševanje zasluženih pokojnin". Menijo, da zakon o delovnih razmerjih ponuja dovolj fleksibilno obliko dela, tudi delo s skrajšanim delovnim časom, zato zakon o malem delu ni potreben, problematiko študentskih servisov pa naj vlada uredi s spremembo ustrezne zakonodaje.

"Malo delo je potrebno na referendumu zavrniti," poudarjajo tudi podmladku SDS - Slovenski demokratski mladini. SDM spremlja "poskuse obupane vladne koalicije, ki skuša s predlogom zakona nepremišljeno prikriti svojo nesposobnost pri odpravi gospodarske krize in ustvarjanju novih delovnih mest, so zapisali v izjavi za javnost.

SLS: Napake študentskega dela lahko uredimo Podpredsednica SLS Olga Franca pa je prepričana, da malo delo uvaja institut najemnega delavca brez obveznosti za delodajalca. "Napake sedanje ureditve študentskega dela lahko uredimo, ne da bi sredi gospodarske krize tako bistveno posegli v trg dela v Sloveniji," je dejala v izjavi za javnost. V SLS že pripravljajo predloge za popravke ureditve študentskega dela, saj obstaja po njenem velika verjetnost, da bo zakon o malem delu na referendumu zavrnjen.

V Mladi Sloveniji pa so se odzvali na besede ministra za delo Ivana Svetlika, ki je na današnji novinarski konferenci dejal, da je malo delo v Sloveniji primerljivo z malim delom v Avstriji. "To je laž. V Avstriji malo delo študentom predstavlja dodatek k štipendiji, v Sloveniji pa temu ni tako. Malo delo študentom ne pomeni nobenega dodatka, saj nima vsak študent svoje štipendije, kot jo ima avstrijski študent," navajajo v izjavi za javnost.

Krščanski socialisti Slovenije so na novinarski konferenci opozorili, da so pri poskusu uveljavitve malega dela študentje le kolateralna škoda.