Makarovič in Kurdija: Ankete ne morejo nikoli povsem zanesljivo napovedati izida volitev

Za natančen rezultat anket je po njunem pomembna predvsem pravilna metodologija. Tudi ta je bila po mnenju Makaroviča kriva, da ankete pred volitvami leta 2004 niso napovedale zmage SDS. Kurdija: Obstajata dve vrsti napovedi Kot je povedal znanstveni sodelavec Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CRJ) na FDV Slavko Kurdija, pri napovedovanju izida volitev obstajata predvsem dve vrsti napovedi. Prve so tiste, ko skušajo raziskovalci, ki imajo dolgoletno izkušnjo in prakso, napovedati volilni izid tako, da upoštevajo modele gibanja podatkov skozi daljše obdobje, druge pa so tiste, kjer se vzame samo trenutno anketo in se skuša na njeni podlagi napovedati volilni izid. Takšna napoved je, kot pravi, veliko manj natančna kot prva. Iz anket mogoče sklepati zgolj, kakšna je trenutna klima v državi Ne glede na to po njegovem napoved volilnega izida nikoli ne more biti povsem zanesljiva. "Anketa je namreč vedno odmera nekega preteklega stanja, ponavadi za teden dni nazaj. Verjetno se še vsi spomnimo zadnjih predsedniških volitev, ko je imel predsedniški kandidat Lojze Peterle še septembra zmago praktično v žepu, nato pa se je v enem mesecu vse obrnilo," pravi Kurdija in dodaja, da je mogoče iz anket zgolj sklepati, kakšna je trenutna klima v državi, ne pa tudi, da bo tako ostalo na volitvah.

Makarovič: Zanesljivost anket odvisna od izvedbe Da ankete ne morejo nikoli povsem zanesljivo napovedati izida volitev, se strinja tudi sociolog na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Matej Makarovič. Kot je povedal, ankete niso zanesljive posebej v trenutku, "ko je do volitev še daleč". Pred volitvami se bo zanesljivost povečala, "bo pa seveda odvisna od metodološke korektnosti izvedbe", pravi.

Razlogov za velike razlike je več Na vprašanje, zakaj pri javnomnenjskih anketah prihaja do tako velikih razlik, ko denimo različne ankete isti stranki napovedo precej različne odstotke podpore, Makarovič pojasnjuje, da je razlogov za to več. "Prvi razlog so razlike, ki izhajajo iz tako imenovane standardne napake, ki je preprosto neizogibna posledica dejstva, da hočemo podatek o neki populaciji dobiti s pomočjo razmeroma majhnega vzorca. Tudi pri odlično oblikovanih in dovolj velikih vzorcih znaša ta napaka plus ali minus dva odstotka za malo večjo politično stranko. To na primer pojasni, zakaj ima po enih anketah danes prednost SD, po drugih pa SDS, dejansko pa sta si stranki zelo blizu," pravi Makarovič.

Manj ljudi dostopnih prek telefonskih priključkov Kot drugo pa po njegovem obstajajo še nekateri večji problemi, ki povzročijo omenjene razlike. "Eden izmed njih je vedno večji neodziv, kar pomeni, da vedno več ljudi ni več dostopnih prek telefonskih priključkov," pravi Makarovič. Določene korekcije lahko te probleme po njegovem sicer ublažijo, "vendar jih v celoti ne rešujejo". Ob tem socilog tudi ocenjuje, da če se bodo ti trendi nadaljevali, "da bo potreben temeljitejši razmislek o alternativnih pristopih k preučevanju javnega mnenja".

Kurdja: Ena beseda lahko spremeni rezultat za 10 odstotkov Podobno meni Kurdija. "Vsaka anketa ima namreč svoj inštrument, ki obsega vzorčenje, način anketiranja in zaporedje vprašanj. Če boste denimo v eno vprašanje dodali samo eno besedo, lahko dobite tudi za 10 odstotkov različen rezultat kot bi ga sicer," pravi Kurdija. "Zato," dodaja, "je zelo pomembno, da je vrstni red vprašanj ali pa vsaj del njih vedno isti."

Na vprašanje, ali je bilo potem mogoče to krivo, da je Politbarometer Stranki mladih Slovenije pred volitvami leta 2004 napovedal, da bo na volitvah dobila devet odstotkov glasov, nato pa stranka ni prišla niti v parlament, znanstveni delavec odgovarja, da ne ve točno, kaj je takrat počel njen predsednik, da so stranki namerili tolikšno podporo, da pa je bilo tisto obdobje značilno predvsem po dveh stvareh. "Prva je bila, da je na takratne volitve odšlo 10 odstotkov manj volivcev, kot smo jih pričakovali, druga pa, da se je takrat veliko ljudi za to, katero stranko bodo volili, odločilo praktično šele v zadnjem tednu. Slednje smo ugotovili tudi z nekaterimi anketami, ki so jih opravili takoj po volitvah," pravi.

Leta 2004 so se ljudje odločali v zadnjem trenutku Prav to odločanje volivcev v zadnjem trenutku pred volitvami leta 2004 je po njegovem, in tukaj se z Makarovičem strinjata, pripeljalo do tega, da nobena od anket, teden dni pred volitvami, ko jih je bilo še dovoljeno objavljati, ni napovedala zmage SDS: "Velikokrat se kdo vpraša, zakaj takrat teden dni pred volitvami SDS nismo namerili več podpore. Moja teorija je, da zato, ker stranka dva tedna pred volitvam takšne podpore enostavno ni imela. Torej ni šlo zato, da bi ankete podporo merile napačno, pač pa zato, da so se ljudje dejansko odločali v zadnjem trenutku."

Sociolog Makarovič se s tem delno strinja. Pravi namreč, da se je takrat razpoloženje volivcev spreminjalo še "v zadnjih tednih in celo dnevih kampanje", opozarja pa, da so takratne ankete znatno "precenile podporo LDS in podcenile podporo takratni opoziciji". Na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, pa odgovarja: "Šlo je za metodološke pomanjkljivosti anket, morda pa celo kdaj tudi za kakšno namerno napako."

So možne manipulacije oziroma načrtno prirejanje njihovih izidov? So torej pri javnomnenjskih anketah možne manipulacije oziroma načrtno prirejanje njihovih izidov? Po Makarovičevih besedah je to možno, težko pa reče, v kolikšni meri se to dogaja. "V vsakem primeru bi to pomenilo zelo hudo kršitev profesionalnih etičnih standardov," dodaja.

Slavko Kurdija pa je prepričan, da ne gre za to, da bi nekdo zavestno manipuliral. Po njegovem gre bolj za nedoslednosti v metodologiji posebej izčrpnosti vzorca. "To pomeni, kolikšen je odstotek realizacije vzorca oziroma tistih, ki odgovarjalo na vprašanje. Resne akademske raziskave zahtevajo 70 odstotno realizacijo vzorca, medtem ko so raziskave, ki imajo recimo vzorec okoli 15, že nekoliko neodgovorne", še dodaja.