Majhen kraj, veliki projekti

Rojstni kraj škofa Antona Martina Slomška, a ne le to Že lani, ko smo prvič obiskali rastišče velikonočnice na Boletini, je bilo mogoče ugotoviti, da Ponikva še zdaleč ni zanimiva za obisk le zaradi znamenite zaščitene rastline. Prva stvar, ki povprečnemu obiskovalcu tega slikovitega kraja, obdanega z griči, travniki, polji in gozdovi, ki še povečajo videz njegove razgibanosti, pade v oči, je, da je kraj zelo lepo urejen. S številnimi ličnimi usmerjevalnimi tablami, ki obiskovalca napotujejo na ogled znamenitosti. Poleg velikonočnice jih je še kar nekaj. Omenimo le dejstvo, da gre za rojstni kraj Antona Martina Slomška, prvega mariborskega škofa, narodnega buditelja in pesnika. V kraju je zato marsikaj posvečeno njihovemu slavnemu rojaku. A kot rečeno, Ponikva je znana še po čem drugem, o tem pa več v nadaljevanju.

Temeljita prenova vaškega jedra Naš gostitelj, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva, Zlatko Zevnik nam najprej predstavi najopaznejšo spremembo, ki se je zgodila v preteklem letu, prenovo vaškega jedra, ki so jo izvedli z evropskimi sredstvi in ob rešitvah arhitekturnega ateljeja Marka Mušiča iz Ljubljane. To, da so prenovo izvedli lani, ni naključje, saj so tudi na ta način zaznamovali t. i. Slomškovo leto, posvečeno 150-letnici smrti njihovega rojaka.

Gre za tri sklope prenove: infrastrukturno ureditev pred cerkvijo, postavitev paviljona v samem vaškem trgu ter ureditev sprehajališča med ploščadjo pred cerkvijo in pokopališčem.

"Ureditev tlakovane ploščadi pred cerkvijo je spremljala elektroinštalacijska in komunalno ureditev, pri teh opravilih na zelo zahtevnem terenu pa smo naleteli na grobove, zato je bilo treba pod strokovnim vodstvom zavoda za varstvo kulturne dediščine izvesti izkopavanja. V na novo tlakovanem območju pročelja cerkve sv. Martina je označeno tudi mesto, kjer je bilo nekoč staro vaško obzidje. Gre za obzidje s štirimi obrambnimi stolpi, ki je bilo zgrajeno okrog leta 1400 zaradi turških vpadov," pojasni Zlatko Zevnik.

Paviljon kot zbirno mesto in družabno središče To, kar ob pogledu na prenovljeno vaško jedro najbolj pade v oči, je nov, Mersijev paviljon na Slomškovem trgu. Morda nekoliko nenavadna zgradba glede na obstoječo arhitekturo vaškega jedra, ki je menda sprožila kar nekaj polemik. Na paviljonu sta postavljeni približno sto let stari spominski plošči v čast dveh znamenitih rojakov, škofa Antona Martina Slomška in Blaža Kocena, ki je bil svetovno znan kartograf in oče štajerskega atlasa, v slovenščino pa je bil preveden tudi njegov zemljepis za narodne šole.

"Kot zanimivost velja omeniti še, da je v okviru paviljona na novo zasajen oreh na mestu, kjer je že prej stal znani Slomškov oreh. Želimo si, da bi postal zbirališče tako krajanov kot tudi obiskovalcev," še pove Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva.

Zgodovina v sožitju s sodobno tehnologijo K temu, da bo res tako vsaj poleti, bo gotovo pripomogla prijetna senca, ki jo bo čez čas ponujal oreh, pa tudi sam paviljon na drugi strani, v pokritem delu, kjer je tudi interaktivna informativna tabla. Opremljena je z brezžično internetno povezavo, ki omogoča do dve uri brezplačnega "surfanja".

Na njej se bo mogoče seznaniti z vsemi potrebnimi informacijami in znamenitostmi na Ponikvi in v občini Šentjur, katere del je Ponikva, ter po elektronsko pošti poslati tudi kakšen pozdravček. V Turistično olepševalnem društvu Ponikva pripravljajo tudi aplikacijo za pametne telefone.

Tretji del arhitekturne prenove vaškega jedra predstavlja ureditev pešpoti oziroma sprehajališča med ploščadjo pred cerkvijo in pokopališčem, kjer so zasadili nov drevored jerebik in uredili še javno razsvetljavo.

V okviru prenove vaškega jedra na Ponikvi so premestili tudi spomenik žrtvam druge svetovne vojne, ki je zdaj postavljen na pot proti šoli in bo pomemben del spominskega parka, ki ga želijo urediti v prihodnje, še pove Zevnik.

Razvojni projekti z evropskimi sredstvi Temeljito prenovo vaškega jedra na Ponikvi so po projektu, ki je potekal že od leta 2007, dokončno izpeljali lani. Investitor je bila občina Šentjur, naložba pa vredna okrog 600 tisoč evrov. Sofinancirali so jo tudi iz nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, od koder so dobili nekaj več kot 400 tisoč evrov.

Na Ponikvi sicer že imajo izkušnje s pridobivanjem evropskih sredstev. Tako so se leta 2008 prijavili na razpis tedanjega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bili uspešni s projektom Učne poti na Ponikvi, ki so ga delno sofinancirali iz sredstev evropskega sklada Leader.

Ko si prekrižajo pot pohodne poti V tem sklopu so z namenom ohranjanja ter spoznavanja naravne in kulturne dediščine pripravili dve učni poti. Na kraški vodni učni poti, poimenovani po rojaku dr. Stanku Buserju, geologu in raziskovalcu, si obiskovalci med drugim lahko ogledajo izvir ponikalnice (Ponikva je namreč tudi področje kraških pojavov), biološko čistilno napravo, rastišče velikonočnice, botanični vrt itn.

Druga pohodna pot, narejena z evropskimi sredstvi, je pot treh ponkovških mož, ki so jo posvetili trem znamenitim rojakom, poleg omenjenih Antona Martina Slomška in Blaža Kocena še Mihaelu Zagajšku, duhovniku in književniku, ki je napisal eno prvih slovenskih slovnic.

Velja dodati, da je Turistično olepševalno društvo Ponikva uredilo tudi pet kilometrov dolgo romarsko pot, ki se začne in konča pri železniški postaji, na njej pa si je med drugim mogoče ogledati Slomškovo rojstno hišo na Slomu, cerkev sv. Martina in stalno razstavo Ponikva skozi čas v turistični pisarni.

"Predvidevamo še, da se bo cerkev sv. Martina v prihodnje vključila v projekt vseevropske Martinove poti, da bomo Ponikvo prekrižali še z enimi križem, če rečem slikovito," je še povedal Zlatko Zevnik.

Če k temu dodamo, da so v preteklih letih prenovili še šolo, vrtec, zgradili športni park, povezali kanalizacijo s centralno čistilno naprav v Šentjurju, je jasno, da je šlo na Ponikvi za milijonske naložbe.

160 let star kostanjev drevored Med znamenitostmi, ki jih v Ponikvi nikakor ne gre spregledati, je tudi več kot 160 let star kostanjev drevored ob železniški postaji, ki so ga posadili sredi 19. stoletja ob zgraditvi železnice skozi Ponikvo. Drevored je posebej mikaven med cvetenjem od pozne pomladi do jeseni, pod njegovo bujno krošnjo pa se poleti marsikdo lahko osveži in si nabere novih moči. Drevored je zaščiten kot znamenitost lokalnega pomena, upravlja pa ga TOD Ponikva, zato ga redno negujejo, nadomeščajo posušena drevesa, pred kratkim pa so s pogodbenim arboristom iz Maribora opravili obrez mladih kostanjev.

Stavijo na verski turizem, dnevne goste, šolske ekskurzije, pohodnike in kolesarje Ponikva ponuja prijazen dostop za obiskovalce. Če se pripeljete z vlakom, je železniška postaja s svojo informativno turistično tablo odličen kažipot in izhodišče za začetek poti po kraju. Če se tja odpravite z avtomobilom, je najbolje parkirati pri osnovni šoli, kjer je urejenih 50 parkirišč in še trije za avtobuse.

Kot pove Zlatko Zevnik, Ponikvo letno obišče od dva do tri tisoč obiskovalcev, kakšnih tisoč si jih od tega ogleda tudi cvetenje velikonočnice, želijo pa si, da bi ta številka postopoma narasla na kakšnih pet tisoč.

"Imamo tri tipe obiskovalcev: goste t. i. verskega turizma, ki jih privablja predvsem dejstvo, da je kraj povezan s Slomškom, dnevne obiskovalce iz okoliških krajev iz zdravilišč, ki so v tranzitu ali pa prihajajo na enodnevne izlete, tretja skupina pa so pohodniki, ki obiskujejo Ponikvo zaradi velikonočnice, pohodnih poti, mednje pa lahko štejemo tudi šolske in strokovne ekskurzije. V prihodnje si veliko obetamo tudi od kolesarskega turizma," doda Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva. Ne brez razloga, saj Ponikva ponuja zares razgibane kolesarske poti, na katerih je mogoče tudi marsikaj videti.

Poskrbeti bo treba še za gostinsko ponudbo Da bi turizem res zacvetel, kot si želijo, pa bo treba v kraju bolje poskrbeti za gostinsko ponudbo. Ponikva namreč ob nekaterih ponudnikih kmečkega turizma v okolici premore le eno pravo gostilno, gostišče Vovk v Hotunju, druga pa je zaprta in čaka na najemnika. "Vsako leto kaj prispevamo, da bi bil kraj še bolj privlačen, zato menim, da je za pogumnega gostilničarja teren pripravljen, da ugrizne v to jabolko in poskrbi za ustrezno ponudbo za obiskovalce," sklene Zlatko Zevnik.