nesreča
Četrtek, 28. 8. 2025, 10.24
7 ur, 4 minute
Letos skrb vzbujajoče število smrtnih žrtev v gorah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Najpogostejši vzrok nesreč ostaja zdrs, ki je lahko posledica utrujenosti, spotika ob korenino ali kamen, izgube ravnotežja, prezahtevnosti poti, nepazljivosti, nepoznavanja terena, neprimerne opreme ter telesne in duševne nepripravljenosti.
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) ob današnjem mednarodnem dnevu gorskega reševanja sporoča, da bi bilo lahko letošnje leto rekordno po številu smrtnih žrtev. Lani so v tem času zabeležili 23 žrtev, letos pa že 30. V sporočilu za javnost opozarjajo, da je nesreče mogoče preprečiti z boljšo in ustreznejšo pripravo na pot.
Podatki GRZS kažejo, da so reševalci letos posredovali že pri 470 nesrečah, kar je 29 več kot v enakem obdobju lani.
Najpogostejši vzrok nesreč ostaja zdrs, ki je lahko posledica utrujenosti, spotika ob korenino ali kamen, izgube ravnotežja, prezahtevnosti poti, nepazljivosti, nepoznavanja terena, neprimerne opreme ter telesne in duševne nepripravljenosti.
Na GRZS beležijo tudi porast reševanj onemoglih in izgubljenih. Takih reševanj je letos 44 odstotkov, kar je tri odstotke več kot lani.
GRZS: Ključna je priprava
Priprava je pred odhodom v gore ključna, poudarjajo na GRZS. Ta naj bi vključevala predhodno preveritev stanja in zahtevnosti poti ter vremenske napovedi. V gore naj se podajo le tisti, ki imajo za pot ustrezno opremo, zadostne količine hrane in pijače ter znajo realno oceniti lastne sposobnosti, priporočajo.
Poudarjajo, da je pomembno, da se obiskovalci gora poučijo tudi o načinu sporočanja lastnih koordinat s pomočjo svojega prenosnega telefona na Center za obveščanje.
Reševanje je letos potrebovalo 56 odstotkov slovenskih in 44 odstotkov tujih državljanov.
GRZS sestavlja več kot 800 prostovoljcev in 18 društev, ki se na reševanja najpogosteje odpravljajo peš, v redkejših primerih pa tudi s helikopterskimi ekipami policije in Slovenske vojske.
