Leto dialoga?

Nimam upanja, da bomo letos bolje živeli, je v intervjuju za Planet Siol.net priznal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Dušan Semolič meni, da potrebujemo vlado, ki bo znala v dialogu prisluhniti argumentom. "Nekateri politiki, nikakor ne vsi, pa si radi domišljajo, da so dobili, ko so bili izvoljeni, oblast in moč, skratka mandat nad 'pametjo', tega pa se je treba malo bati," opozarja prvi sindikalist v državi. Pravite, da bo letošnje leto leto dialoga, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ponujate roko … Vsi politiki ter seveda tudi delodajalci in sindikati se zavedamo, da bodo letos razmere za slovensko gospodarstvo še težje, ta nujni realizem je zato nujno potreben. Ampak ta nujni realizem nas mora tudi prepričati, da nakopičene probleme, ki jih ima Slovenija, lahko uspešno rešujemo le skupaj. Vsaj večina domačih problemov je pri nas takšnih … Dozdajšnja praksa je pokazala, da smo se tam, kjer smo skupno delovali, seveda tudi prepirali, idealno ni bilo nikoli, smo bili pa uspešnejši! V ZSSS tako ponujamo vladi, kakršnakoli že bo, in tudi parlamentu roko sodelovanja pri reševanju največjih problemov, ki jih ima slovensko gospodarstvo. V globalnem svetu je trend vse večjega zmanjševanje delavskih in drugih socialnih pravic, je pri nas kaj drugače? Mi nasprotujemo tovrstnim reševalnim scenarijem, ki vidijo izhod iz krize le v zniževanju delavskih pravic s tako imenovanimi strukturnimi reformami, tudi pokojninsko. Mi se zavedamo, da je pokojninska reforma pri nas nujna, vendar v skladu z načelom pravičnosti. Ni prava pot, da se breme krize in recesije preveli le na tiste, ki živijo težko, na reveže, da se vedno znova varčuje le na račun teh, ki so pomoči potrebni. To ni pot, ki bi prepeljala do povečevanja gospodarske rasti, kar gospodarstva in države v EU potrebujejo. Bistvo aktualne krize je že dolgo znano – problem prerazporeditve družbenega bogastva. Dokler bo to prerazporejanje še vedno šlo izključno v prid kapitala, ne pa tudi delavstva in upokojenske populacije, bo vedno prisoten spor! Probleme je treba reševati bolj prijazno, dogovorno, do delavcev in vseh, ki živijo podpovprečno življenje v Sloveniji. Imajo pa pravico do človeka vrednega življenja … Je Slovenija v preteklem letu dosegla vrh krize. Mnogi pravijo, da ne, ekonomisti in gospodarstveniki napovedujejo nove stečaje, nove brezposelne … Jaz bi zelo rad verjel, da je bilo lansko leto najslabše, ampak ne morem. Ne poznam niti najmanjšega dejstva, ki bi nas navdajalo z optimizmom in pričakovanjem, da bomo letos živeli bolje. Nisem skeptik, sem realist, ni upravičenega upanja v boljše življenje … Več brezposelnih, kot že rečeno, novi stečaji … Bo leto 2012 leto dokončne gospodarske streznitve? Da, menim, da se bo tudi letos število ljudi, ki bodo ostali brez dela, samo povečevalo … Preprosto zato, ker se nekatere spremembe ne morejo zgoditi čez noč. Zlasti v gradbenem sektorju, ki je skorajda potopljen. To je potegnilo in še vleče za seboj tudi druge gospodarske panoge, lesno, pa seveda deloma tudi kovinskopredelovalno. Na teh področjih preboja ni mogoče doseči čez noč, pa če si ga še tako želimo.

Potrebujemo novo industrijsko politiko?

Da, to je nekakšen širok program dejavnosti, ki bi na področju zelenih delovnih mest, skratka prizadevanj po "nizkoogljični" družbi, ponujal nova delovna mesta. Takšni procesi so že stekli v nekaterih državah, tudi v Nemčiji, tam zlasti na teh področjih dosegajo visoke stopnje produktivnosti. Zakaj ne bi tudi pri nas tega procesa zagnali in izkoristili možnosti? Žal pa tovrstne dejavnosti zahtevajo nekaj časa, kar pa se spet veže na aktualne slovenske razmere, kjer še vedno nimamo vlade. Kdaj jo bomo dobili? Radi bi, da bi čim prej dobili novo vlado, da bi začela dejavno delati, ampak ne delati kar tako in karkoli, ampak tisto, kar je nujno ter kar je v dialogu dogovorjeno z delodajalci in sindikati.

Mesec dni je od volitev, pa še vedno nimamo vlade, prav tako pa še ni povsem jasno, kdo jo bo sestavil. Zakaj se še niso začeli pravi, resni in konkretni koalicijski dogovori med zmagovalci in poraženci volitev? Mogoče zaradi velikega, prevelikega ega nekaterih ključnih političnih igralcev?

Vzrokov je najbrž več, verjetno tudi zaradi proporcionalnega volilnega sistema pri nas, ampak to ne opravičuje dejstva, ki ga seveda ne moremo prezreti: v prejšnjem obdobju so politiki pritiskali na sindikate, da je vsak dan dragocen, da moramo sindikati takoj sprejeti reforme, ki so si jih isti politiki zamislili zlasti pod vplivom mednarodnega monetarnega sklada in evropske komisije. Pritiskali so na nas, da bodo, če se sprejetje ne bo zgodilo v enem dnevu, bonitetne hiše dale Sloveniji nizko oceno, kar bo podražilo posojila, kar bo za vse skupaj izjemno slabo. To je bilo seveda takrat! Danes, ko so na potezi politiki, od te nujno potrebne hitrosti ni dejansko skoraj nič ostalo. Volitve so bile že 4. decembra, pa že skoraj mesec po tem ne kaže nič dobrega. Slovenija zagotovo potrebuje vlado, seveda ne kakršnokoli, vlado, ki bi začela reševati vse nakopičene probleme. Tukaj politiki niso tako verodostojni in dosledni, glede na to, kar so govorili pred volilno nedeljo. Podpirate vlado narodne enotnosti, ki jo ponuja neformalni trojček z Listo Gregorja Viranta na čelu? V to za mnoge "pravljico" v drugih strankah ne verjamejo!

Mi se kot sindikalna centrala ne spuščamo v to medstrankarsko delovanje. Naš interes je, da se kar najhitreje oblikuje vlada, ki bi se zavedala, da ne sme podcenjevati sindikatov, da bi torej dobili vlado, ki bi imela interes tudi s sindikati skleniti neki socialni sporazum, skratka pogodbo oziroma dogovor, kako v tem času naprej z razvojem Slovenije. Recimo, da bo vlada oblikovana, ampak koalicija bo sprejela neko koalicijsko pogodbo, kjer se bodo gospodje politiki že marsikaj dogovorili zelo konkretno … To je sestavni del oblikovanja vladne koalicije in same vlade, temu se seveda da izogniti. Tisto, kar se bodo politiki dogovorili – to je neko naše pričakovanje –, pa ne sme biti dokončno, zacementirano. Čisto zlato, če hočete. Seveda mora biti prostor pri pomembnih vprašanjih za dialog s sindikati, mora biti prostor za kompromise, ker bomo sicer spet padli v zanko: "Sprejmite samo to, kar ponujamo politiki!" Takšen čas smo imeli do zdaj, to pa je že videna zgodba, ki pa ni prinesla rezultatov. Lahko bi že imeli nekatere reforme, ki seveda ne bi bile tako radikalne, ampak bi bile dogovorjene in bi šli lahko naprej. Upam, da bo vladna koalicija, kakršnakoli že bo, našla zadosti manevrskega prostora za poznejše iskanje rešitev in za dialog. Kaj je prednostna in najnujnejša domača naloga nove vlade?

Teh nalog je več. Zagotovo je dogajanje okoli državnih bank kritično, zaradi česar trpi vse slovensko gospodarstvo, številna naša podjetja …

Da, ampak kje dobiti denar za dokapitalizacijo?

Žal ugotavljanje kapitalske podhranjenosti naših bank ne prihaja iz Slovenije. Mi tu le sledimo odločitvam in zahtevam mednarodnih finančnih institucij. To je po mojem mnenju tudi napaka, ker se z dokapitalizacijami preusmeri kapital v banke, te pa držijo kapital (svež denar) pri sebi, zlasti zaradi pravil o kapitalski ustreznosti, namesto da bi bil kapital preprosto "lansirale" v realno gospodarstvo. To je velik problem. Številna protislovja v Sloveniji niso domača, ampak izvirajo iz nekaterih vsiljenih rešitev, ki jih zahtevajo mednarodne finančne organizacije. Te pa zagovarjajo in so še vedno vpete v neke neoliberalne vzorce reševanja težav.

Verjamete, da bo nova vlada, katerakoli že bo, sprejela vašo ponujeno roko dialoga tudi s sindikati?

Upam, kajti ne bi bilo dobro, da sami ne bi ponudili nečesa, za kar smo prepričani, da je v dobro delavcev, sindikatov ter konec koncev tudi države in ljudi, ki živijo v Sloveniji. Če gospodje politiki ne bodo za to, bodo dali sami vedeti, da so proti dialogu. Žal je naša izkušnja pri skoraj vseh vladah, da je prvo obdobje po volitvah najbolj kritično. Nekateri politiki si radi domišljajo, da so dobili, ko so bili izvoljeni, oblast in moč ter zato tudi mandat nad "pametjo", če malce pretiravamo. Ta ego, ki se hrani z uspehom na volitvah, pa pogosto prepreči realno presojo nekaterih politikov, nikakor ne vseh, tega pa se je treba malo bati!