LDS, Zares in SD pozvali k udeležbi na referendumu

Ob tem so prvaki strank Katarina Kresal, Gregor Golobič in Borut Pahor poudarili, da podpirajo regionalizacijo Slovenije, vendar pa je ostalo neodgovorjenih preveč vprašanj, da bi lahko sprejeli pokrajinske zakone v DZ. Kresalova: Pri snovanju pokrajin ljudi vodijo trije motivi Pri snovanju pokrajin ljudi vodijo trije motivi, je dejala predsednica LDS Katarina Kresal. In sicer, da se lahko bolje odločajo, da davčno breme za njih ni večje kot prej in da se v pokrajini počutijo doma, je pojasnila in ob tem poudarila, da vlada ljudi na referendumu sprašuje samo glede slednjega.

Vlada obljublja milijone

Ob tem je Kresalova opozorila, da vlada, ne da bi se prijavila v volilno kampanjo, hodi naokoli in obljublja milijone za vsako posamezno pokrajino. "Ob tem pa seveda vlada ne pove, da milijoni ne pridejo sami," je dejala predsednica LDS.

Golobič: Neudeležba bi bila razumljena kot poziv k neudeležbi Golobič je napovedal, da se bo udeležil referenduma. "Ne zato, ker bi menil, da je korekten, pač pa zato, ker bi bila neudeležba razumljena kot poziv k neudeležbi," je pojasnil. Ob tem je dejal, da spoštuje tako tiste, ki bodo svoje nestrinjanje tako z vsebino kot z metodo, izrazili s tem, da bodo ostali doma, kot tudi tiste, ki se bodo referenduma udeležili in bodo glasovali proti.

Golobič: Referendum združuje vse napake vlade

Predsednik Zaresa Gregor Golobič je poudaril, da referendum po vsebini in izvedbi združuje vse napake tega mandata, vse tisto, kar sproža slabo voljo pri ljudeh s strani aktualne oblasti."Najhuje je, da, ko gre za vsebinski vidik, vlada v celoti zavrača stroko," je dejal Golobič. Po njegovih besedah je referendumska kampanja zaznamovana z množico lažnih obljub in računov brez krčmarja.

Pahor: Pomisleki le glede števila pokrajin

Predsednik SD Borut Pahor je spomnil, da so v SD septembra lani opozorili, da imajo glede predlaganega načina regionalizacije pomisleke. Ob tem je poudaril, da nimajo pomisleke le glede števila pokrajin, ampak zlasti glede prenosa pristojnosti in financiranja. Po njegovem mnenju je odprta cela vrsta vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti čez noč.

Pokrajine za vsako ceno - napačna odločitev vlade "Žal se je ta koalicija v pomembnem trenutku odločila napačno," je ocenil Pahor in dodal, da se je odločila, da bo poskušala uvesti pokrajine za vsako ceno. Vlada je po njegovem mnenju prav pri projektu uvedbe pokrajin pokazala, kako se velike spremembe ne smejo uveljavljati.

Pukšič: Opozicija spoznava svojo zmoto

Poslanci Franc Pukšič (SDS), Martin Mikolič (NSi) in Kristijan Janc (SLS) so znova poudarili, da Slovenija potrebuje pokrajine. "Opozicija, ki je še pred nekaj dnevi 'ropotala' proti pokrajinam in referendumu, se je že očitno premislila," je poudaril Pukšič in dodal, da opozicija s približevanjem referenduma spoznava svojo zmota. "Pamet jih je končno srečala," je še dejal in zatrdil, da jih ta preobrat veseli.

"Uvedba pokrajin ne bo povzročila povišanje davkov" Pukšič je prepričan, da ni res, da bi uvedba pokrajin povzročila povišanje davkov in povečanje birokracije. To je po njegovih besedah spoznala tudi opozicija. Ob tem je pojasnil, da bi se z uvedbo pokrajin na regionalno raven preneslo 1,3 milijarde evrov, pri čemer se 700 milijonov evrov namenja za razvoj. Poslanec SDS je poudaril, da bi se s pokrajinami na regionalno raven preneslo tudi 4200 delovnih mest, zato se uradnikom ne bi bilo treba tako množično seliti v Ljubljano.

Na vprašanje glede morebitnih različnih interpretacij referendumskih izidov je Pukšič zatrdil, da različne interpretacije referendumskih izidov niso možne. "Če bo rezultat, npr. v Osrednjeslovenski pokrajini drugačen, bo to za poslance signal, da predlagajo drugačno rešitev," je pojasnil.

"Naredili bomo vse, da bi pokrajinsko zakonodajo sprejeli še v tem mandatu" Po Pukšičevih besedah bo koalicija naredila vse, da bi pokrajinsko zakonodajo v DZ sprejeli še v tem mandatu. Dodal je, da bi lahko pokrajinsko zakonodajo sprejeli na izredni seji med redno junijsko in julijsko sejo. Meni tudi, da je možno, da bi poslanci tega sklica pokrajinsko zakonodajo sprejeli tudi po septembrskih državnozborskih volitvah, v času pred prvo sejo novega DZ.

"Opozicija se zaveda, da ljudje hočejo pokrajine" Pukšič je prepričan, da se opozicija očitno zaveda, da ljudje hočejo pokrajine. "Seveda bi šli jeseni tako rekoč brez kapitala na volitve, če bi temu nasprotovali," je dejal. Dodal je, da je zato pričakovati, da bodo poslanci opozicije v DZ tokrat pokrajine podprli in bodo pri glasovanju o zakonu o ustanavljanju pokrajin sodelovali, ne pa obstruirali. Po Pukšičevih besedah tudi predsednik republike Danilo Türk podpira nadaljnjo decentralizacijo in skladen razvoj.

Poslanec NSi Martin Mikolič je dejal, da v njegovi stranki niso "videli nobenega problema, da bi bila zakonodaja sprejeta v DZ". V tem primeru po njegovih besedah ne bi bil potreben referendum. Ker pa je opozicija pokrajinski zakonodaji nasprotovala, je edina možnost, "da povprašamo ljudi", je pojasnil.

"Opozicija je kot dekle, ki bi rada..." "Sedaj preseneča opozicija, ko govori, da je za decentralizacijo in da naj ljudje gredo na referendum, so pa proti pokrajinam," je poudaril. Dodal je, da se opozicija obnaša kot dekle, ki bi rada, "saj veste kaj, rada pa bi ostala nedolžna". Pojasnil je še, da je to posvetovalni referendum in da prav zato o tem sprašujejo ljudi. Zatrdil je tudi, da je referendumsko vprašanje jasno.

Poslanec SLS Kristijan Janc je dejal, da so sledili pripombam opozicije glede števila pokrajin, glavnega mesta in referenduma. Povedal je, da so v Posavju za posavsko pokrajino tudi v SD, LDS in Zares. Enako je, tako Janc, tudi na Goriškem, Štajerskem in drugje.

"Prav ta trenutek poslanec SD Milan M. Cvikl na seji DZ očita, da ni prišlo do decentralizacije," je poudaril poslanec SLS. Ob tem se je vprašal, zakaj potem opozicija ne podpre pokrajinske zakonodaje. "Ne moremo vsi živeti v Ljubljani," je poudaril in se vprašal, zakaj se mora "pol Slovenije voziti v Ljubljano".

Janc je za kadrovsko decentralizacijo Po Jančevih besedah država ne more v regije prenesti delovna mesta, ki so v gospodarstvu, lahko pa "prenese" delovna mesta v javnem sektorju. Ob tem se je zavzel za "kadrovsko decentralizacijo". "Zakaj se morajo naši otroci voziti na delo v Ljubljano," se je vprašal. Pojasnil je, da nima nič proti, če se Ljubljana razvija, "ampak naj se razvijajo tudi drugi deli Slovenije". Janc upa, da bodo poslanci v naslednjem mandatu spoštovali referendumsko voljo. Prav tako upa, da bo referendum presenetil tiste, ki so proti decentralizacijam in enakomernemu razvoju.

Janković: Gre za cirkus in zapravljanje denarja

Župan Zoran Janković je ponovno pozval Ljubljančane, naj ne gredo na nedeljski referendum o pokrajinah, ker je to "cirkus" in zapravljanje denarja. Kot je dejal, soglaša, da bo pokrajinska zakonodaja omogočila enakomernejši razvoj, vendar je še vedno prepričan, da je število pokrajin preveliko. Poudaril je, da vlada ni predstavila potrebnih analiz.

"Referendum je ena od treh predvolilnih potez" Po Jankovićevih besedah je nedeljski referendum ena od treh predvolilnih potez predsednika vlade Janeza Janše, ki jih je že napovedal. To so, kot je dejal, pokrajine, plače in pokojnine ter priprtje "nekoga" pred volitvami. Referendum bo po Jankovićevih besedah koristil predsedniku vlade v volilni kampanji v smislu, "mi smo dali pokrajine, opozicija pa noče".

Spomnil pa je tudi na besede ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja, da je 14 pokrajin politična realnost. "Kar naenkrat pa so ugotovili, da to ni več politična realnost," je dejal župan in dodal, da so se zdaj odločili za referendum, na katerem bodo ljudje povedali, da hočejo imeti pokrajino.

Janković predlaga šest pokrajin Župan je pojasnil, da so v Mestni občini Ljubljana (MOL) predlagali ustanovitev šestih pokrajin in pripravo SWOT analiz za različno število pokrajin. Vlada pa MOL po zadnjem predlogu namenja okoli 60 milijonov evrov za razvojne naloge, pri čemer jim je po Jankovićevih besedah prav toliko vzela z zakonom o financiranju občin. Glede slednjega je napovedal, da bodo vztrajali na odločbi ustavnega sodišča in tudi na tožbi proti državi.

Odrekel bi se samostojni ljubljanski pokrajini Če pomeni združitev funkcije župana in predsednika pokrajine večjo moč in pristojnosti, se kot župan Ljubljane odreka samostojni ljubljanski pokrajini v primeru, da jih bo šest, je dejal Janković. Kot je pojasnil, bi bila MOL v tem primeru del Osrednjeslovenske pokrajine, vendar s statusom glavnega mesta.

Pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami pa se je Janković doslej sestal s tremi vodji opozicijskih strank z ekipo. Kot je pojasnil, se je sestal s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem, predsednico LDS Katarino Kresal in predsednikom Zaresa Gregorjem Golobičem, čaka pa še na srečanje z SD. Odločitev o tem, ali se bodo sestali tudi s predstavniki Lipe, pa po županovih besedah še ni dokončna.

Na volitvah bo podprl nekoga iz levice Na srečanjih so izmenjali mnenja o določenih stvareh in, kot je pojasnil župan, ni postavljal pogojev glede na izid volitev. Nekoga z levice bo Janković podprl iz dveh razlogov. Prvi je ta, da je vladajoča opcija naredila Ljubljani škodo in ji vzela 60 milijonov evrov. Drugi razlog pa je njegova osebna opredelitev, je dejal. Pogovarjali so se o programih, o pokrajinski zakonodaji, o sistemu privatizacije in kakšno stališče imajo do glavnega mesta. Župana namreč zanima, ali se bodo stranke v primeru zmage na volitvah odločile za izvensodno poravnavo v tožbi MOL proti državi zaradi odvzetih 60 milijonov evrov.