"Lastno državnost smo si zaslužili"

"Ponujata možnosti za neobremenjenost in svežino, dve kvaliteti, ki nam omogočata misliti z lastno glavo in z dobrim občutkom za prihodnost," je dodal. Na tem zgodovinskem mestu so doživele svojo uresničitev naše sanje o državnosti in polni suverenosti Slovenije, je na Trgu republike v Ljubljani uvodoma povedal predsednik in ob tem spomnil na besede prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je "tistega zgodovinskega večera napovedal nov dan - dan, ki je postal začetek mnogih novih dni".

"Upravičenost državnosti smo morali dokazati na bojnem polju in za diplomatsko mizo" Po besedah Türka so bili prvi dnevi naše državnosti težki. "Soočeni smo bili z agresijo takratne jugoslovanske vojske in z zavračanjem naše osamosvojitve v velikem delu mednarodne skupnosti," je spomnil. Kot je dejal, smo upravičenost državnosti morali dokazati na bojnem polju in za diplomatsko mizo. Kot je izpostavil predsednik, se ob današnjem prazniku spominjamo tistih, ki "so nosili največje breme osamosvojitvenega dejanja: vojakov in častnikov Teritorialne obrambe, pripadnikov policije ter številnih drugih udeležencev vojne za osamosvojitev, ki so zavarovali našo državnost".

Türk je spomnil, da so nekateri v boju izgubili življenje, da so bili nekateri ranjeni in da nekateri še danes trpijo posledice. "Vsem njim in njihovim družinam gre ob današnjem dnevu posebna hvaležnost," je povedal. Prav tako je izrazil hvaležnost tistim, ki so osamosvojitveno vojno in z njo povezano politično in diplomatsko akcijo vodili, "pri tem pa pokazali strateško spretnost in modrost, zaradi katere je bila naša zmaga dosežena hitro in z manj žrtvami".

"Naš ponos je upravičen" Lastno državo pa smo si po njegovem mnenju zaslužili, zato smo tudi hitro napredovali in veliko dosegli. "Naše domoljubje je bilo izkazano. Naš ponos je upravičen," je povedal. Ob tem je poudaril, da v teh dneh Slovenija končuje "uspešno šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije". Po njegovih besedah ta skupnost evropskih narodov velja za simbol miru in varnosti, blaginje, politične zrelosti in zaupanja v boljši svet. Danes, ko predsedujemo Evropski uniji, so po Türkovih besedah dosegli enega vrhov v razvoju države in naroda.

Kot je opozoril predsednik, pa je človeško prizadevanje vedno znova na preizkušnji in to po njegovem mnenju velja tako za nas in kot za vse druge članice Evropske unije. Pred dvema tednoma so tako irski volivci na referendumu sporočili, da Evropska unija ne dosega demokratičnih pričakovanj mnogih Evropejcev, je spomnil. To je po njegovem prepričanju resno sporočilo.

"Slovenija je danes močno integrirana v Evropo" "Irski 'ne' je predvsem povabilo vsem državljanom držav Evropske unije za razmislek o tem, kakšen instrument naj bo Evropska unija, da nam bo pomagala najti prave odgovore na izzive sveta v času globalizacije, in da se bomo v njej počutili kot v svoji razširjeni domovini," je poudaril. Slovenija je danes močno integrirana v Evropo in v svet in ima vse odgovornosti, ki jih prinaša ta položaj, meni predsednik. Za te odgovornosti pa po njegovo ni niti premajhna niti premalo izkušena, pač pa sta po Türkovih besedah ozemeljska razsežnost in mladost države tudi naši prednosti. "Ponujata možnosti za neobremenjenost in svežino, dve kvaliteti, ki nam omogočata misliti z lastno glavo in z dobrim občutkom za prihodnost," je izpostavil.

Odgovori, ki jih potrebuje svet, pa po njegovem mnenju niso lahki. Kot je dejal, se končuje obdobje konjunkture, poceni hrane, ki je trajalo skoraj tri desetletja, in obdobje zmernih cen nafte. Poleg tega po njegovem prepričanju čedalje bolj očitne in zaskrbljujoče postajajo podnebne spremembe. Zato je po Türkovih besedah treba poiskati resnične razvojne alternative, "in to kljub zaostritvi mednarodne tržne konkurence".

"Tudi v politiki potrebujemo reforme" Predsednik je ob tem opozoril, da današnji razvojni izzivi v svojem bistvu skrivajo etične dileme. Zato po njegovih besedah tudi v politiki potrebujemo reforme. "To velja za vsako politično skupnost - tako za mednarodno kakor tudi za našo domačo, slovensko politično skupnost," je dejal. Meni tudi, da bo Evropska unija morala razmisliti o svojem "demokratičnem primanjkljaju" in poiskati rešitve, kakršne zahtevata čas in vloga Evropske unije. Zveza NATO bo morala po Türkovih besedah razmisliti o poteh za dokončanje svoje pretvorbe v organizacijo kolektivne varnosti in določiti svoje mesto v okviru svetovnega sistema Organizacije združenih narodov (OZN).

OZN pa naj se reformira tako, da bo sposobna "resnično prispevati k človeški varnosti na vseh področjih in dati državni suverenosti ustrezen, sodobni pomen". V Sloveniji pa bi po predsednikovem mnenju več morali storiti za intelektualno moč, ustvarjalnost in sposobnost razmišljati v skupno dobro. "Od teh sposobnosti bo odvisna kakovost našega razvoja v 21. stoletju," je prepričan. Türk verjame, da je Slovenija tako kot pred sedemnajstimi leti tudi danes pripravljena in sposobna sprejeti izzive časa. Kot je dejal, pa za tak kultiviran razvoj nujno potrebujemo odločitev za kakovost politike in politično kulturo.

Predsednik je izpostavil problem izbrisanih Ob tem pa je opozoril, da spoštovanje avtoritete državnih ustanov ni na zadovoljivi ravni. Posebno zaskrbljuje odnos do pravosodja, ki nastaja v naši politiki in v javnosti, in ki pravosodju vse bolj odreka avtoriteto, je poudaril. Ob tem je spomnil, da nas "mora skrbeti neupoštevanje sodb ustavnega sodišča" in opozoril zlasti na problem izbrisanih. Pozval je tudi k ustreznemu sodelovanju državnega zbora. "Verjamem, da je tudi tu možno izboljšanje," je dejal in opozoril, da hitenje z večinskimi odločitvami in prevlada glasovalne moči nad močjo argumenta zaskrbljujeta. Ob tem je povedal, da je pri sprejemanju kazenske zakonodaje "prevladala manira hitenja."

Türk je prepričan, da si državljanke in državljani želijo boljše politične prakse in politične kulture. Zato so po njegovih besedah danes v njihovih mislih tudi pomanjkljivosti našega političnega življenja. "Ob nespornih dosežkih, ki jih imamo, si lahko privoščimo tudi kritičen razmislek o samih sebi," je dejal. Glede prihodnosti pa je poudaril, imajo Slovenke in Slovenci samozavest in ponos, pa tudi izkušnje in znanje. Zato je prepričan, da tudi danes zmorejo "dovolj moči za iskanje skupnega interesa in najboljših poti za vse nas".

"Naši današnji izzivi ne zahtevajo od nas nič manj" Bližnje volitve v državni zbor so po Türkovo pomembna priložnost takega odločanja. Meni, da bi bilo prav, da se tako v predvolilnem obdobju kakor tudi po volitvah uveljavijo vrednote, ki jih potrebujemo za naš nadaljnji razvoj. Kot je sklenil, sta današnji svečani trenutek in jutrišnji praznik "dobra priložnost za razmislek o našem razvoju in o poteh do izboljšanja v našem političnem vsakdanjiku". Pred sedemnajstimi leti smo po njegovih besedah zmogli vzpostaviti medsebojno razumevanje in skupno poiskati najboljšo pot. Naši današnji izzivi ne zahtevajo od nas nič manj, je še dodal.

Slovesnosti se je udeležil celoten politični vrh, predstavniki pravosodja, verskih skupnosti, veteranskih in borčevskih organizacij ter drugi. Na njej je sodelovala častna četa Slovenske vojske in prizorišče so preletela vojaška letala.

Cukjati: Država ni nikoli končan projekt Država ni nikoli končan projekt. Če ne gre na bolje, gre na slabše, je na slavnostni seja DZ ob dnevu državnosti dejal predsednik državnega zbora France Cukjati. Po njegovem nas pri tem čaka še veliko dela. "Posodo svoje državnosti moramo napolniti z več pravičnosti in pravne države," je dejal.

"Smo otroci enega naroda, bratje in sestre ene družine" Kot je v svojem nagovoru poslancem dejal predsednik DZ, je praznovanje rojstnega dne družinski praznik, ko se okrog slavljenca zbere vsa družina in veselo kramlja. "Medsebojni prepiri in nesoglasja se vsaj za hip pomirijo in vse prevzame prijeten občutek pripadnosti enim staršem, eni družini. Tudi praznovanje rojstnega dne naše države prebuja zavest, da smo kljub različnim nazorskim in političnim stališčem otroci enega naroda, bratje in sestre ene družine," je dejal Cukjati. V svojem govoru je Cukjati opozoril tudi na goljufive prevzeme in enostransko informiranje javnosti.

Janša: Praznujemo dan, ki so ga omogočili vaši najbližji Praznujemo dan, ki so ga vaši najbližji še posebej zaznamovali, pravzaprav so ga omogočili, je na današnjem sprejemu za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev vojne za Slovenijo poudaril predsednik vlade Janez Janša. Janša je uvodoma spomnil na današnjo razpravo v evropskem parlamentu, ko so med drugim poročali o rezultatih slovenskega vodenja Evropske unije v prvi polovici letošnjega leta. Po njegovih besedah je bilo veliko treznih pristopov, nekaj pa tudi govorjenja, da "ni več nobenega upanja in je vse črno".

"Upanja nismo izgubili" Kot je povedal Janša, pa je prvi predsednik slovenske vlade in evropski poslanec Lojze Peterle evropski parlament ob tem spomnil, da je bila tudi pred sedemnajstimi leti v Sloveniji vojna, da nismo niti vedeli, ali bomo preživeli naslednji dan in da ga nekateri niso. "Vendar pa upanja nismo izgubili, čeprav so bile tiste okoliščine bistveno težje, kot pa je nek proceduralni zaplet pri ratifikaciji neke pogodbe," je dejal premier. Kot je pojasnil, se morda tega še bolj zavedajo tisti, "ki pripadamo generaciji, ki je doživela spremembe in ki je zato ponekod plačala tudi zelo visoko ceno".

Nadškof Uran daroval mašo za domovino Na predvečer dneva državnosti je bila v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja sv. maša za domovino ob 17. obletnici razglasitve samostojnosti. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki je poudaril, da je človek največja vrednota. Prav tako je povedal, da "zahvalno sv. mašo obhajamo na praznik rojstva Janeza Krstnika, v času ko vlada Republike Slovenije zaključuje šestmesečno vodenje Sveta Evropske unije".